Azat (reka)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Azat (armensko: Ազատ) je reka v armenski provinci Kotajk. Njen izvir je na zahodnem pobočju gorovja Gegham. Teče skozi Garni, Lanjazat in Arejšat. Izliva se v reko Aras v bližini Artašata. Na reki je postavljen jez, katerega glavni namen je namakanje in pridobivanje elektrike.
Azat Ազատ գետ | |
---|---|
Lokacija | |
država | Armenija |
Fizične lastnosti | |
Izvir | |
⁃ lokacija | Gorovje Gegham 40°10′53.00″N 45°00′16.00″E |
Izliv | |
⁃ lokacija | reka Aras 39°57′38.00″N 44°29′18.00″E |
Dolžina | 55 km |
Površina porečja | 572 km² |
Pretok | |
⁃ povprečje | 4,88 m³/s |
Reka Azat je v Armeniji znana po svoji lepoti. Dolga je 55 kilometrov in ima povodje, ki zavzema 572 kvadratnih kilometrov. Azat teče tudi skozi državni rezervat Kosrov. V spodnjem toku se reka izliva na Araratsko planoto. Reka Azat je znana po številnih spektakularnih slapovih in svojem s skalami zatrpanem rečnem dnu.
Dolina zgornjega toka reke Azat je bila, skupaj s samostanom Geghard, leta 2000 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine[1].
Samostan je zgrajen na mestu takoj pod izvirom Azata, ki izvira v jami na nadmorski višini okoli 1700 m in je bila sveta že v pradavnini. Uničen je bil v 9. stoletju, a ga je okoli leta 1200 obnovila vladarska rodbina Prošian, ki je zaslužna tudi za raskošen sistem namakanja, ki vodi iz tega mesta.