Benjamin Netanjahu
izraelski politik iz stranke Likud; večkratni predsednik vlade (1996–1999, 2009–2021, 2022–danes) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Benjamin "Bibi" Netanjahu (hebrejsko בִּנְיָמִין נְתַנְיָהוּ, latinizirano: Binyāmīn Nētanyāhū), izraelski politik, * 21. oktober 1949, Tel Aviv.
Benjamin Netanjahu | |
---|---|
Predsednik vlade Izraela | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 29. december 2022 (2022-12-29) | |
Predsednik | Isaac Herzog |
Predhodnik | Yair Lapid |
Na položaju 31. marec 2009 (2009-03-31) – 13. junij 2021 (2021-06-13) | |
Predsednik | Šimon Peres Reuven Rivlin |
izmenjujoče | Benny Gantz (2020–21) |
Predhodnik | Ehud Olmert |
Naslednik | Naftali Bennett |
Na položaju 18. junij 1996 (1996-06-18) – 6. julij 1999 (1999-07-06) | |
Predsednik | Ezer Weizman |
Predhodnik | Šimon Peres |
Naslednik | Ehud Barak |
Osebni podatki | |
Rojstvo | בנימין נתניהו[1] 21. oktober 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2][3][…] (74 let) Tel Aviv[2] |
Politična stranka | Likud |
Otroci | 3 |
Starši | Benzion Netanjahu Tzila Segal |
Alma mater | Univerza Harvard Tehnološki inštitut Massachusettsa |
Poklic | politik, diplomat, državnik, vojaško osebje, politični pisec, politolog |
Verska opredelitev | posvetno judovstvo |
Podpis | |
Spletna stran | netanyahu.org.il |
Druga imena | Bibi |
Netanjahu je od decembra 2022 predsednik vlade Izraela. Položaj zaseda tretjič, pred tem je bil na položaju v letih 1996 do 1999 in 2009 do 2021.[4] Netanjahu je predsednik stranke Likud. Je najdlje službujoči predsednik vlade Izraela, saj je na tej funkciji služboval skupno več kot 16 let. Prav tako je bil prvi predsednik vlade, ki je bil rojen v Izraelu po razglasitvi izraelske neodvisnosti.[5][6]
Rodil se je leta 1949 v Tel Avivu[7][8] v sekularni judovski družini kot drugi od treh otrok, nekaj časa pa je odraščal tudi v Filadelfiji v Združenih državah Amerike.[9] Leta 1967 se je vrnil v Izrael in se pridružil izraelskim obrambnim silam. Postal je vodja ekipe v specialnih enotah Sajeret Matkal in sodeloval v več misijah, dosegel čin kapetana, nato pa je bil leta 1972 častno odpuščen.[10][11] Oktobra 1973 se je vojskoval v jomkipurski vojni.[12] Po diplomi na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa v arhitekturi[13][14] je Netanjahu postal ekonomski svetovalec za Boston Consulting Group. Leta 1978 se je vrnil v Izrael in ustanovil Inštitut za boj proti terorizmu Jonatan Netanjahu v čast njegovemu bratu, ki je umrl med operacijo Entebe.[12] Med letoma 1984 in 1988 je bil Netanjahu stalni predstavnik Izraela pri Organizaciji Združenih narodov. Netanjahu je postal znan leta 1993 po izvolitvi za predsednika stranke Likud in s tem postal vodja opozicije. Na volitvah leta 1996 je premagal Šimona Peresa in postal prvi preferenčno izvoljeni ter najmlajši dotedanji izraelski predsednik vlade. Netanjahuja in stranko Likud je na volitvah leta 1999 močno porazila One Israel pod vodstvom Ehuda Baraka, Netanjahu pa se je odločil za umik iz politike in odšel v zasebni sektor. Kasneje se je Netanjahu vrnil v politiko kot zunanji in finančni minister v vladi Ariela Šarona. Takrat je reformiral izraelsko gospodarstvo, Izrael je gospodarsko rastel,[15][16] kasneje pa je odstopil zaradi nesoglasij o izraelskem umiku iz Gaze.
Netanjahu se je na čelo stranke Likud vrnil decembra 2005 po Šaronovem odstopu, slednji je kasneje oblikoval stranko Kadima. Med leti 2006 in 2009 je bil vodja opozicije. Po volitvah leta 2009 je Netanjahu oblikoval koalicijsko vlado z drugimi desno usmerjenimi strankami in drugič prisegel kot predsednik vlade.[17][18][19] Po zmagi na volitvah leta 2013 in 2015 je nadalje predsedoval stranki Likud. Po treh zaporednih volitvah v letih 2019 in 2020, ki niso uspele oblikovati vlade, je prišlo do rešitve s sporazumom o rotaciji med Netanjahujem in centristično koalicijo Blue and White pod vodstvom Benija Gantza.[20][21] Koalicija je razpadla decembra 2020, preden bi bila rotacija lahko opravljena, zato so bile marca 2021 izvedene nove volitve. V svoji predzadnji vladi je Netanjahu vodil Izrael med pandemijo COVID-19 in izraelsko-palestinsko krizo leta 2021. Junija 2021 je, potem ko je Naftali Bennett oblikoval vlado z Jairjem Lapidom, je Netanjahu odstopil s položaja predsednika vlade in tretjič postal vodja opozicije, nato pa se je po volitvah leta 2022 po tvorjenju desne večinske vlade vrnil kot predsednik vlade. Netanjahu in njegovi koalicijski partnerji so se zavzemali za obsežne pravne reforme. Prizadevanja za pravne reforme so sprožila polarizirano reakcijo, saj je opozicija več mesecev nasprotovala in proti spremembam protestirala. 7. oktobra 2023 je Izrael doživel smrtonosni napad Hamasa, kar je sprožilo vojno med Izraelom in Hamasom. Zaradi neuspeha izraelske vlade pri predvidevanju tega napada je bil Netanjahu deležen kritik nasprotnikov zaradi največje obveščevalne napake Izraela v zadnjih 50 letih.[22][23][24]
Netanjahu je svoje prijateljstvo z Donaldom Trumpom, osebnim prijateljem od 1980-ih, od leta 2016 uporabljal za ključno politično privlačnost v Izraelu.[25] Med Trumpovim predsedovanjem so Združene države priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, priznale izraelsko suverenost nad Golansko planoto in posredovale pri abrahamskih sporazumih, seriji normalizacijskih sporazumov med Izraelom in drugimi arabskimi državami. Netanjahu se je soočal z mednarodno kritiko zaradi desetletnega političnega poslanstva kot predsednika vlade za širjenje izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, ki po mednarodnem pravu velja za nezakonito.[26] Leta 2019 je bil Netanjahu obtožen zlorabe zaupanja, podkupovanja in goljufije po triletni preiskavi,[27] zaradi česar je odstopil z vseh svojih ministrskih položajev, razen položaja predsednika vlade.[28]