Bokoplavutarice
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bokoplavutarice (znanstveno ime Pleuronectidae) je družina morskih rib, razširjenih v vseh morjih in oceanih sveta.
Bokoplavutarice | ||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pleuronectes platessa | ||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
Poddružine | ||||||||||
Eopsettinae | ||||||||||
Zanimivo pri bokoplavutaricah je, da so ob rojstvu vse te ribe bočno somerne, že čez nekaj dni pa se začne eno oko pomikati proti drugemu. Pri nekaterih vrstah se na eno stran zasukajo tudi usta, ena prsna plavut pa zakrni. Ribe že po nekaj dneh ležejo na dno, zaradi česar se ta proces še pospeši. Stran, na kateri riba leži začne tudi izgubljati pigment in postane svetlejša, zgornja stran pa postane temno obarvana. Glede na to, na katero stran zleze oko ločimo ribe na leve in desne, pri eni vrsti pa so lahko tako ene kot druge.
Pri bokoplavutaricah se prsne in predrepne plavuti združijo in potekajo po celi dolžini hrbta, prav tako pa po celi dolžini poteka hrbtna plavut. Samice ikre odlagajo v vodo, kjer te prosto plavajo dokler se ne razvijejo, zarod pa pade na morsko dno, kjer se začne prehranjevati.[1].
Po večini bokoplavutarice živijo v plitvejših morjih, čeprav je nekatere vrste, na primer navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus) moč najti celo do 2000 m globoko. Ta vrsta povprečno doseže do 2,5 m v dolžino [1]. Po večini so bokoplavutarice mesojede ribe, nekatere med njimi pa so veliki plenilci.
Pacifiški jezik (Hippoglossus stenolepsis), na primer, lahko doseže starost 35 let in lahko tehta do 210 kg, vendar so samci te vrste rib precej manjši in le redko dosežejo več kot 20 kg.
V tej družini je nekaj gospodarsko pomembnih vrst, kot so navadni jezik, navadna plošča in morski list, pacifiški jezik pa predstavlja gospodarsko tako pomembno ribo, da jo je izlov resno ogrozil. Prav zato je lov na to vrsto rib redno nadzorovan in občasno celo popolnoma prepovedan.