Bosanščina
južnoslovanski jezik; standardizirana različica srbohrvaškega pluricentričnega jezika / From Wikipedia, the free encyclopedia
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem Bošnjakov v Bosni in Hercegovini in drugod. Bosanski jezik je uradni jezik, poleg srbščine in hrvaščine v Bosni in Hercegovini. Vse tri nacionalne variante v jezikoslovju veljajo za en jezik.[2][3][4]
Bosanščina | |
---|---|
bosanski/босански | |
Izgovarjava | bɔ̌sanskiː |
Materni jezik | Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Črna gora in sosednje regije |
Št. maternih govorcev | 2,5–3,5 milijonov (2008)[1] (število je sporno) |
Uradni status | |
Uradni jezik | Bosna in Hercegovina |
Priznani manjšinski jezik | |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | bs |
ISO 639-2 | bos |
ISO 639-3 | bos |
Glottolog | bosn1245 |
Linguasphere | del 53-AAA-g |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Bošnjaki so izvorno govorci nekaterih narečij štokavskega narečja, v glavnem novoštokavskega ikavskega (t. i. bosansko-dalmatinsko narečje) in šćakavsko ijekavskega (t. i. vzhodno-bosansko narečje), ki ga govorijo Bošnjaki in Hrvati, novoštokavskega ijekavskega (t. i. vzhodnohercegovski-krajiški), ki si ga delijo s Srbi, Črnogorci in Hrvati, ter nenovoštokavskega ijekavskega (t. i. zetsko-južnosandžaško narečje), v katerem govorijo Bošnjaki, Črnogorci in Srbi.
Bosanski jezik se piše v latinici in vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot srbščina in hrvaščina.