Hrvaščina
jezik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov. Sestavljajo ga tri narečja: štokavsko, kajkavsko in čakavsko. Standardna hrvaščina temelji na novoštokavskem ijekavskem narečju zahodne vrste, z vplivi ostalih dveh narečij, posebno v besedišču. Jezikoslovci trdijo da hrvaški ni ločen jezik, ampak standardna varijanta[4][5] enega policentričnega[6][7] standardnega srbohrvaškega jezika.[8][9]
Podatki na hitro Izgovarjava, Materni jezik ...
Hrvaščina | |
---|---|
hrvatski | |
Izgovarjava | xř̩ʋaːtskiː |
Materni jezik | Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Avstrija, Srbija, Črna gora in drugje |
Št. maternih govorcev | 5,5 milijonov (2001–2004)[1] |
Pisava | latinica (gajica) Jugoslovanska Braillova pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | Hrvaška Bosna in Hercegovina Srbija (Vojvodina) Evropska unija |
Priznani manjšinski jezik | Črna gora Avstrija (na Gradiščanskem) Madžarska (in županiji Baranja) Italija (v Molizeju) Romunija (v Carașova, Lupac) |
Regulator | Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje (Svet za normo hrvaškega standardnega jezika) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | hr |
ISO 639-2 | hrv |
ISO 639-3 | hrv |
Glottolog | croa1245 |
Linguasphere | del53-AAA-g |
Hrvaška narečja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini | |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Zapri