![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Bosporan_Kingdom_growth_map-en.svg/langsl-640px-Bosporan_Kingdom_growth_map-en.svg.png&w=640&q=50)
Bosporsko kraljestvo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva. Bilo je prva povsem "helenistična" država, v smislu, da je mešano prebivalstvo prevzelo grški jezik in civilizacijo.[3] Pod dinastijo Spartokidov je aristokracija kraljestva imela dvojno naravo: grškim podložnikom so se vladarji predstavljali kot arhonti, barbarom pa kot kralji. Nekateri zgodovinarji menijo, da gre za edinstven primer v zgodovini starega veka.[4]
Bosporsko kraljestvo Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου
| |||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
ok. 438 pr. n. št.[1]–ok. 527 n. št. | |||||||||||||
![]() Rast zgodnjega Bosporskega kraljestva pred priključitvijo Mitridata VI. Pontskega | |||||||||||||
Status |
| ||||||||||||
Glavno mesto | Pantikapej | ||||||||||||
Skupni jeziki | |||||||||||||
Religija | lokalna različica grškega mnogoboštva[2] | ||||||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||||||
Kralj Bosporja | |||||||||||||
• 438–433 pr. n. št. | Spartok I. | ||||||||||||
• 314–341 n. št. | Reskupor VI. | ||||||||||||
Zgodovinska doba | antika | ||||||||||||
• ustanovitev | ok. 438 pr. n. št.[1] | ||||||||||||
• ukinitev | ok. 527 n. št. | ||||||||||||
Valuta |
| ||||||||||||
+ | |||||||||||||
| |||||||||||||
Danes del |
Bosporsko kraljestvo je bilo najdlje živeče Rimu podrejeno kraljestvo. V 1. in 2. stoletju n. št. je nastopila nova zlata doba bosporske države. Pod cesarjem Neronom je bilo od leta 63 do 68 n. št. vključeno v rimsko provinco Spodnja Mezija, potem pa je ponovno dobilo svoj prejšnji status. Konec 2. stoletja n. št. je kralj Savromat II. odločilno porazil Skite in ves polotok Krim vključil v svojo državo.
Blaginja Bosporskega kraljestva je temeljila na izvozu pšenice, rib in sužnjev. Posledično je kraljestvo postalo gospodarsko središče Črnega morja in se pogosto omenjalo kot dragulj Črnega morja.[5] Na cvetočo trgovino kažejo dragocene arheološke najdbe na številnih grobiščih, imenovanih kurgan, izkopane pogosto nezakonito. Za nekoč cvetočimi mesti so ostali bogati arhitekturni in umetniški predmeti. Najlepši primerki so razstavljeni v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu. Mednje spadajo zlasti vaze, uvožene iz Aten, predmeti iz grobe terakote, tekstilni fragmenti, mizarski izdelki in intarzije.