Botulizem
From Wikipedia, the free encyclopedia
Botulízem (lat. botulismus) je bolezen zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum in se kaže z ohromitvijo mišic, ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.[1]
Botulizem | |
---|---|
14-letnik z botulizmom. Na levi slike je vidna obojestranska oftalmoplegija s ptozo in na desni sliki razširjene zenice. Ta otrok je bil v popolni zavesti. | |
Specialnost | infektologija |
Simptomi | zamegljen vid, midriaza, ptoza, zaprtje, meteorizem, retencija urina, dvojni vid, disavtonomija, kserostomija, dizartrija, mišična oslabelost, akutna respiratorna insuficienca |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | A05.1 |
MKB-9 | 005.1 |
eMedicine | article/213311 |
Botulus je latinska beseda za klobaso. Do okužbe z botulinom pride namreč največkrat zaradi zastrupitve z neustrezno konzervirano hrano. Clostridium botulinum je anaerobna bakterija in se zato zlasti v nepravilno pripravljenih konzervah uspešno razmnožuje. V tem primeru je konzerva (pločevinka) pogosto napihnjena in že na videz neuporabna. Znane so tudi zastrupitve z medom pri dojenčkih. Med lahko namreč vsebuje bakterijske spore, ki se nato po zaužitju aktivirajo v črevesju in proizvajajo ter izločajo botulin.
Eden najbolj znanih primerov botulizma se je zgodil leta 1922 blizu jezera Loch Maree na Škotskem, kjer je umrlo osem ribičev zaradi zaužitja zastrupljene ribje paštete.[2]