Bruhalnik (arhitektura)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bruhalnik je čez zidno črto segajoč odtočni žleb, po katerem odteka deževnica s strehe. Že od antike dalje je bil plastično oblikovan. Še posebej imenitni so bili bruhalniki v gotiki. Je izrezljan ali groteskno oblikovan. Arhitekti so pogosto uporabljali različne grimase.[1] Deževnica izteka skozi odprta usta. Grimase so običajno podolgovate fantastične živali, saj dolžina bruhalnika določa, kako daleč bo vodo odlilo od stene. Ko so bili uporabljeni gotski zunanji oporniki, so odtok včasih zarezali v opornik.