Carl Peters
From Wikipedia, the free encyclopedia
Carl Peters [pétərs], nemški raziskovalec Afrike in kolonialni politik, * 27. september 1856, Neuhaus , Spodnja Saška, † 10. september 1918, Bad Harzburg, Braunschweig, Nemčija.
Carl Peters | |
---|---|
Rojstvo | 27. september 1856({{padleft:1856|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] Amt Neuhaus[d], Hanoversko[d] |
Smrt | 10. september 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[3][2][…] (61 let) Bad Harzburg[d], Kraljevina Prusija[d], Nemško cesarstvo[4] |
Državljanstvo | Kraljevina Prusija[d] |
Poklic | raziskovalec, publicist, colonialist, politik |
Carl Peters je ustanovitelj nemških kolonialnih ozemelj v Afriki. Leta 1884 je pridobil osrednja območja poznejše kolonije Nemška vzhodna Afrika, za katera si je dal 1885 izstaviti cesarsko garantno pismo. Leta 1888 je vodil ekspedicijo v vzhodno Afriko, kjer je s plemenskimi poglavarji sklenil sporazume, ki so Nemški vzhodni Afriki omogočali pridobiti veliko novega ozemlja. Njegov načrt o velikem nemškem kolonialnem imperiju v vzhodni Afriki je propadel 1890 s helgolandsko-zanzibarskim sporazumom. V letih 1891–1893 je bil cesarski komisar (Reichskommissär) za območje Kilimandžara.[5] Med domorodci je bil zaradi nečlovečnosti in okrutnosti zelo osovražen. V letih 1899–1905 je raziskoval območje Zambezija. O svojih potovanjih je napisal več potopisov.[6]