Cloisonne
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cloisonné (francoska izgovorjava: [klwazɔne]; francosko la cloison meja, pregrada; francosko email cloisonné prekatni emajl) je starodavna tehnika okraševanja kovinskih predmetov. V zadnjih stoletjih je bil uporabljen steklast emajl, v starejših obdobjih pa so bili uporabljeni tudi vložki izrezanih draguljev, stekla in drugih materialov. Nastale predmete lahko imenujemo tudi cloisonné. Okras se oblikuje tako, da se na kovinski predmet najprej dodajo predelki (cloisons v francoščini [1]), tako da se spajkajo ali pritrdijo srebrne ali zlate žice ali tanki trakovi na robove. Te ostanejo vidne v končnem kosu, ločujejo različne predele emajla ali vložkov, ki so pogosto iz več barv. Cloisonné emajlni predmeti se obdelujejo z emajliranim prahom, ki se pripravi v pasto, ki jo je potem treba žgati v peči.
V antiki se je tehnika cloisonné uporabljala predvsem za nakit in manjšo opremo za oblačila, orožje ali podobne majhne predmete, okrašene z geometrijskimi ali shematskimi vzorci, z debelimi stenami. V bizantinskem cesarstvu so bile razvite tehnike, ki so uporabljale tanjše žice, da bi omogočile izdelavo več slikovnih podob, ki se večinoma uporabljajo za verske podobe in nakit, nato pa vedno uporabljajo emajl. Do 14. stoletja se je ta tehnika emajla razširila na Kitajsko, kjer se je kmalu uporabljala za veliko večje posoda, kot so sklede in vaze. Tehnika na Kitajskem ostaja pogosta do danes in na zahodu so iz 18. stoletja izdelali predmete cloisonné emajla s kitajskimi slogi.