Darienska vrzel
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dariénska vrzel (špansko Tapón del Darién, lit. Darién plug)[1] je geografska regija med severno in južnoameriško celino v Srednji Ameriki, sestavljena iz velikega razvodja, gozdov in gora v panamski provinci Darién in severnem delu kolumbijskega departmaja Chocó.
Panameriška cesta ima ustrezno vrzel 106 km med Turbo v Kolumbiji in Yavizo v Panami. Gradnja cest na tem območju je draga in škodljiva za okolje. Politično soglasje v prid gradnji cest je zastalo, potem ko je prvi poskus v zgodnjih 1970-ih propadel, nadaljeval pa se je leta 1992, ko so ga zaustavili resni okoljski problemi, do danes pa ni pozivov za njegovo dokončanje. Predlagana je trajektna povezava okoli nje.
Dariénska vrzel je bila v preteklosti izziv za popotnika, ki je iskal pustolovščino.[2] Dokončanje ceste Chepo–Yaviza leta 2008 je precej olajšala tranzit. Lahko se odpravi po asfaltirani cesti in z rednim avtobusom do Yaviza, znotraj nekdanje veliko večje Dariénske vrzeli.
Leta 2021 se kar 1000 migrantov na dan, večinoma Haitijcev, odpravi proti severu čez zdaj manjšo Dariénsko vrzel v smeri Združenih držav. Od Capurgane v Kolumbiji do Yaviza v Panami je približno 60 milj. Do panamske meje je označena pot in moških, ki so pripravljeni služiti kot vodniki ali čuvaji, ne manjka.[3] Od leta 2021 so glavna industrija v Capurgani migranti: oskrbujejo jih, jih usmerjajo ter začasno nastanijo in hranijo.
Gre za strm, blaten, nevaren in neprijeten pohod, prečkanje rek brez mostov, z veliko žrtvami, pa tudi ropi in posilstvi. Je ena najbolj deževnih lokacij na planetu. Leta 2017 je Leonard Wood ugotovil, da je to »eden najbolj brutalnih prehodov v džungli, ki parajo kožo, pljuča, kar sem jih kdaj preživel«. Vse kamere in druga oprema, ki jo je nosila njegova skupina, so bile uničene. Ni na voljo nobene policijske ali zdravstvene podpore, niti ni nikogar, ki bi pokopal trupla.[4] Panamska stran je varnejša, saj je Panama ustvarila posebno mejno policijo SENAFRONT (Servicio Nacional de Fronteras - Nacionalna mejna služba). Panami se zdi, da je število migrantov ogromno, saj presegajo njihove vire, s katerimi se lahko spopadejo in več, kot bi Kostarika priznala. Panama nekaj migrante preganja nazaj v Kolumbijo.
Na geografskem območju Dariénske vrzeli na kolumbijski strani prevladuje predvsem delta reke Atrato, ki ustvarja ravno močvirje, široko vsaj 80 km. Območje Serranía del Baudó se razteza vzdolž pacifiške obale Kolumbije do Paname. Panamska stran je v ostrem nasprotju gorati deževni gozd s terenom, ki sega od 60 m na dnu doline do 1845 m na najvišjem vrhu (Cerro Tacarcuna, v Serranía del Darién).
Dariénska vrzel je dom ljudstev Chocó (Embera-Wounaan) in Guna (kot tudi Cueva pred 16. stoletjem). Potovanje se pogosto izvaja s specializiranimi kanuji (piraguas). Na panamski strani je La Palma, kulturno središče območja, glavno mesto province. Druga populacijska središča sta Yaviza in El Real. Dariénska vrzel je imela leta 1995 poročano 8000 prebivalcev med petimi plemeni.[5] Koruza, manioka, banane za kuhanje in banane so osnovni pridelki na lokalnih kmetijah.