Devin, Devin - Nabrežina

Za druge pomene glej Devin.

Devín (italijansko Duino, nemško Thübein ali Tybein, furlansko Duìn) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske krajine. Naselje Devin leži ob severnem delu Tržaškega zaliva.

Devin Duino
Frazioni
Grad Devin
Devin Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°46′N 13°36′E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Občina	Devin - Nabrežina
Nadm. višina	39 m
Prebivalstvo  (2001)[1]
• Skupno	1.421
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	349011
Klicna koda	040

Občina Devin - Nabrežina obsega 45 km² in ima 8.774 prebivalcev (dne 31. 1. 2006). Približno 40 % prebivalcev občine je Slovencev.

V obdobju Avstro-Ogrske je imel Devin tudi nemško poimenovanje Tybein oziroma Thübein, danes pa v naselju ni večjega deleža nemško govorečega prebivalstva.

Pred Napoleonovimi osvojitvami (1796) je Devin pripadal Kranjski

Devin je znan po svojih dveh gradovih. Stari grad je v ruševinah, novi Grad Devin pa je kljub uničenju v drugi svetovni vojni danes v odličnem stanju in v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Grad je odprt za turistične obiske. Grad je bil nekaj časa tudi sedež vlade Svobodnega tržaškega ozemlja. Od leta 1982 je v gradu tudi Jadranski kolegij združenega sveta (United World College of the Adriatic) - srednja šola, ki pripravlja učence na mednarodno maturo.

Devin z bližnjim Sesljanom povezuje Rilkejeva pešpot, s katere se sprehajalcem odpira čudovit razgled na severni del Jadranskega morja, pod njo pa je Naravni rezervat Devinske stene. Pot se imenuje po pesniku Rilkeju, ki je tukaj napisal svoje Devinske elegije.

Leta 1906 je bil v Devinu na počitnicah fizik Ludwig Edward Boltzmann, ki je v napadu depresije tukaj naredil samomor.

Kohišče

Znani krajani

Sklici

1. »Statistiche demografiche ISTAT, Comune: Duino-aurisina 31 Dicembre 2009«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2012. Pridobljeno 8. marca 2013.

Viri

• Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
• Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.