From Wikipedia, the free encyclopedia
Dogodek v mestu Gogi je drama slovenskega dramatika Slavka Gruma. Navdih zanjo je dobil med delom v umobolnici. Napisal jo je v letih 1928−1929, po mnenju slovenista Petra Scherberja pa dve leti prej, 1926−1927[1], vendar založniki zanjo niso pokazali zanimanja. Objavljena je bila leta 1930 v samozaložbi, prvič uprizorjena pa 1931 v Mariboru in nato v Ljubljani.
Avtor | Slavko Grum |
---|---|
Država | Slovenija |
Jezik | slovenščina |
Žanr | drama |
Založnik | samozaložba |
Datum izida | 1930 |
Št. strani | 64 |
COBISS | 444161 |
UDK | 886.3-2 |
Dogodek v mestu Gogi velja za Grumovo najbolj znano in dovršeno delo. Drama priznanja ni dobila samo doma, temveč je bila deležna tudi mednarodne pozornosti.
Življenje je grozljiv sen, kar drama prikazuje preko sprevrženosti prebivalcev mesta Goge, ki mučijo eden drugega, vsak na svoj način. V Gogi odrešitev ni možna, vsak ostane žrtev potlačenih in neizživetih strasti. Vzdušje v mestu je zadušljivo. Neaktivnost spodbuja čudaškost ljudi, zato vsi hrepenijo po dogodku, ki bi pomenil novo, drugačno življenje, ki bi prevetril Gogo, a dogodka ni. Edina možnost za njegovo uresničitev bi bil lahko trenutek, ko Hana s svečnikom potolče vsiljivega Preliha, vendar ta preživi, s čimer je dogodek spet zadušen. Na vzdušje pomembno vpliva tudi eros. Ljudje so namreč spolno neizživeti in to jih razkraja. Značilnega dramskega konflikta in zgodbe pravzaprav ni. Gre le za prikaz moreče atmosfere neke skupnosti, ki je posledica dejanj te skupnosti. Glavni cilj dramatika je pokazati duševnost neke skupine ljudi. Za Gogo je značilna grotesknost - grozljiva popačenost. Absurdnost drame je v iskanju izhoda iz začaranega kroga vsakdana. Goga bo ostala vedno ista - kraj, kjer prebivajo ujeti razčlovečeni ljudje, ki si ne morejo, morda celo ne želijo pomagati. Konec predstavi tragičnost mesta, saj se dogajanje ne razplete, ampak se stvari, ki so se zgodile že na začetku, le ponovijo.
Prikazani čas obsega en dan in eno noč. Goga je zanikrno, razpadlo in dolgočasno mesto, ki se zdi, kot da bi ga opustošila vojna. Zgradbe so napol porušene, a se prebivalci za to sploh ne menijo. Polno je umazanije, prahu, trohnobe in vsega morbidnega, prebivalci pa so pasivni in živijo svoja monotona, prazna življenja brez najmanjšega kančka družabnosti in dobrih sosedskih odnosov. Mesto pravzaprav razpada zaradi odnosov med prebivalci – vsi so preveč zaposleni s hinavščino, opravljanjem (sestri Tarbula in Afra), izprijenim (oficir Gapit s svojo lutko) ali bolestnim ravnanjem (grbavec Teobald in njegova obsedenost z gledališkim igranjem), ne morejo si popestriti življenja ali oživiti mesta. Morda lahko v povezavi med krajem dogajanja in notranjostjo prebivalcev zasledimo nekaj impresionizma, čeprav ta ni več harmoničen - prebivalci so namreč vsi notranje nemirni, polni sovraštva in neprijaznosti, prav takšna pa je tudi Goga, razpadla in neprijazna za življenje.
Po zunanji zgradbi je drama kratka dvodejanka, ki ne poteka v vzročnem zaporedju, temveč simultano. Taka predstava deluje kot kompliciran, vendar skrajno precizen mehanizem.
Idejo drame lahko razumemo kot sociološko in psihološko. Prva vidi mesto Gogo kot izraz tesnih, zadušnih, nemogočih in nesvobodnih razmer na Slovenskem v času med vojnama. Druga razlaga izhaja iz dejstva, da so skoraj vse psihične deformacije prebivalcev mesta Goge v takšni ali drugačni zvezi z erotiko. To dejstvo vodi do Freudove psihoanalize.
Vsaka od nastopajočih oseb nekako trpi, predvsem zaradi raznih travm in telesnih hib, katerih povod naj bi bile potlačene erotične želje.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.