Estonski zgodovinski muzej
From Wikipedia, the free encyclopedia
Estonski zgodovinski muzej (estonsko Eesti Ajaloomuuseum) je muzej zgodovine Estonije v Talinu. Leta 1864 ga je kot Deželni muzej ustanovil lekarnar Johann Burchart, vodja lekarne Raeapteek v talinski mestni hiši.
Eesti Ajaloomuuseum | |
Velika cehovska dvorana | |
![]() | |
Prejšnje ime | Deželni muzej |
---|---|
Ustanovitev | 19. februar 1864 (1864-02-19) |
Lokacija | Pikk 17 in Pirita tee 56, Talin,![]() |
Koordinate | 59°26′18″N 24°44′41″E |
Tip | zgodovinski muzej |
Velikost zbirke | 280.747 (2008) |
Obiskovalci | 55.777 (2013)[1] |
Ustanovitelj | Estonsko društvo književnikov |
Direktor | Sirje Karis |
Dostop | Maarjamägi, Tallinna Linnatranspordi AS ![]() (Maarjamäe Manor) |
Spletna stran | www.ajaloomuuseum.ee |
Muzej v sedanji obliki je bil odprt leta 1987. Je nadaljevanje svojega predhodnika iz 19. stoletja, kateremu je dodal politične in družbene pretrese 20. stoletja.[2] Med eksponati so zgodovinsko oblečene lutke in prikazi notranjosti estonskih domov. Štirideseta in petdeseta leta 20. stoletja predstavljajo vojaške uniforme in orožje. V muzeju je originalna koča Gozdnih bratov, legendarnih partizanov, ki so se borili proti sovjetski okupaciji, in replika pisalne mize, ki jo je uporabljal sekretar komunistične partije.
Muzej je na štirih lokacijah: Palača Maarjamäe, Velika cehovska dvorana, Filmski muzej in Muzej gledališča in glasbe.[3]