![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Canis_aureus_syriacus_114837596.jpg/640px-Canis_aureus_syriacus_114837596.jpg&w=640&q=50)
Evrazijski šakal
vrsta sesalcev iz rodu Canis (pes) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije. Dlaka zlatega šakala se spreminja v barvi od bledo kremasto rumene poleti do temno rjavo bež pozimi. Je manjši in ima krajše noge, krajši rep, bolj podolgovat trup, manj izbočeno čelo ter ožji in bolj koničast gobec kot arabski volk (Canis lupus arabs). Zaradi svoje razširjenosti in visoke gostote na območjih z veliko razpoložljive hrane in optimalnim zatočiščem je na Rdečem seznamu IUCN uvrščen med najmanj zaskrbljujoče.
Evrazijski šakal Zlati šakal Fosilni razpon: pozni pleistocen – danes | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() Golden jackal in Tel Aviv
Zavijanje zlatih šakalov | ||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Canis aureus Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
![]() Območje razširjenosti zlatega šakala (opomba: razširjenost severno od Črnega morja ni kartirana) | ||||||||||||||
Vrste | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Zlati šakal kljub svojemu imenu ni tesno povezan z afriškim podsedliškim šakalom ali bočno progastim šakalom (Lupulella adusta), ki sta del rodu Lupulella. Namesto tega je bližje volkovom in kojotom. Prednik zlatega šakala naj bi bil izumrli Canis arnensis, ki je živel v južni Evropi pred 1,9 milijona let. Opisan je kot majhen, šakalu podoben pes. Genetske študije kažejo, da se je zlati šakal razširil iz Indije pred približno 20.000 leti, proti koncu zadnjega ledeniškega maksimuma. Najstarejši fosil zlatega šakala, najden v skalnem zavetišču Ksar Akil blizu Bejruta v Libanonu, je star 7600 let. Najstarejši fosili zlatega šakala v Evropi so bili najdeni v Grčiji in so stari 7000 let. Obstaja šest podvrst zlatega šakala. Sposoben je proizvesti plodne križance tako s sivim volkom kot z afriškim volkom. Hibridi šakala in psa, imenovani psi Sulimov, so v uporabi na letališču Šeremetjevo blizu Moskve, kamor jih je napotila ruska letalska družba Aeroflot za zaznavanje vonjav.
Zlatega šakala je veliko v dolinah ter ob rekah in njihovih pritokih, kanalih, jezerih in morskih obalah, vendar redko v vznožju in nizkih gorah. Je družabna vrsta, katere osnovno družbeno enoto sestavljajo par in morebitni mladi potomci. Je zelo prilagodljiv, s sposobnostjo izkoriščanja hrane, od sadja in žuželk do majhnih parkljarjev. Napada domače kokoši in domače sesalce do velikosti telet domačih vodnih bivolov. Njegovi konkurenti so rdeča lisica, stepski volk, džungelska mačka, kavkaška divja mačka, rakun na Kavkazu in v Srednji Aziji ter azijska divja mačka. Širi se izven svojih domačih krajev v jugovzhodni Evropi v srednjo in severovzhodno Evropo na območja, kjer je volkov malo ali nič.