Ezekiel
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ezekiel (hebrejsko יְחֶזְקֵאל, latinizirano: Yəḥezqēʾl, izgovarjava [jə.ħɛzˈqeːl]; koine Ἰεζεκιήλ, latinizirano: Iezekiḗl, izgovorjava [i.ɛ.zɛ.kiˈel]), je bil izraelski duhovnik (kohen). Ezekielova knjiga, ki opisuje njegove vizije in dejavnosti, je poimenovana po njem.
Ezekiel יְחֶזְקֵאל | |
---|---|
prerok in duhovnik | |
Rojstvo | morda ok. 623 pr. n. št. Jeruzalem, Judejsko kraljestvo |
Smrt | po ok. 571 pr. n. št. Babilon, Novobabilonsko cesarstvo |
Čaščenje | |
Romarsko središče | Ezekielova grobnica, Irak |
God |
|
Zanimivost | Babilonsko ujetništvo |
Abrahamska religija priznava Ezekiela za preroka. Med babilonskim ujetništvom je Ezekiel prerokoval uničenje judovskega glavnega mesta Jeruzalema, a po babilonskem obleganju Jeruzalema, ki je uničilo Salomonov tempelj in končalo judovsko-babilonsko vojno leta 587 pr. n. št., tudi vrnitev judovskega ljudstva v Deželo Izrael v nadaljevanju.
Domneva se, da je umrl okoli leta 570 pred našim štetjem; Ezekielova grobnica je najpomembnejše judovsko versko mesto v Mezopotamiji. Ime Ezekiel v hebrejskem jeziku pomeni 'Bog je močan' ali 'Bog krepi'.[1] Leta 539 pr. n. št., tri desetletja po domnevnem datumu njegove smrti, se je babilonsko ujetništvo končalo s perzijsko osvojitvijo Babilona in Judje so bili pozneje vrnjeni v domovino v dogodku, znanem kot vrnitev na Sion, ki se je začel po tem, ko je perzijski kralj Kir Veliki izdal Kirov edikt.