Ferruccio Busoni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ferruccio (Dante Michelangelo Benvenuto) Busoni, italijanski pianist, skladatelj, dirigent in pedagog, * 1. april 1866, Empoli pri Firencah, † 27. julij 1924, Berlin.
Ferruccio Busoni | |
---|---|
Rojstvo | Dante Michelangelo Benvenuto Ferruccio Busoni 1. april 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] Empoli[3] |
Smrt | 27. julij 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (58 let) Berlin[4][3] |
Državljanstvo | Kraljevina Italija |
Poklic | skladatelj, pianist, dirigent, muzikolog, glasbeni pedagog, glasbeni teoretik, studijski glasbenik |
Podpis |
Busoni je bil sin italijanskega virtuoza na klarinetu in nemške pianistke[5]. Pri desetih letih je kot pianist, skladatelj in improvizator debitiral na koncertnem odru in veljal za čudežnega otroka. Leta 1881 (pri 15. letih) se je vpisal na konservatorij Accademia Filarmonica v Bologni. Leta 1886 je odšel na študij v Leipzig, od leta 1888 pa je študiral klavir na konservatoriju v Helsinkih, nato v Moskvi (1890-1891) in Bostonu (1891-1894). Med 1. svetovno vojno je živel v izgnanstvu v Zürichu. Od leta 1920 do svoje smrti je poučeval mojstrske razrede kompozicije na berlinski akademiji Akademie der Künste. Do smrti je stanoval v predelu Berlin-Schöneberg (Viktoria-Luise-Platz 11), kjer danes tudi stoji spominska plošča.
Busoni je izdal kompletni klavirski zbirki del Johanna Sebastiana Bacha in Franza Liszta. V svoji knjigi Entwurf einer neuen Ästhetik der Tonkunst (1907) je opisal tedaj nove tonovske načine, tonske sisteme in prve možnosti elektronske produkcije zvoka.
V spomin Ferruccia Busonija je poimenovano vsakoletno pianistično tekmovanje, ki poteka že od leta 1949 v Bolzanu (Italija). Ena najbolj znanih prvonagrajenk je pianistka Martha Argerich (nagrado je prejela leta 1957). Busonijeva nagrada je tudi nagrada s področja kompozicije, ki jo podeljuje Akademija umetnosti v Berlinu.