Florentinski koncil
ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve (1431–1445) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453. Udeležili so se ga v precejšnjem številu predstavniki bizantinske cerkve, tudi v pričakovanju pomoči proti Turkom, medtem ko se grški verski dostojanstveniki niso odzvali povabilu, ki jim ga je baje poslal v papeževem imenu Nikolaj Kuzanski.
Florentinski koncil | |
---|---|
Datum | (Basel) 7. marec 1431 Ferrara 18. september 1437 (Florenca 16. januar 1439 Rim 24. februar 1443 - avgust 1445 (konec). |
Priznavajo | katoliška Cerkev pravoslavne Cerkve (nekatere do preklica) anglikanska skupnost luteranci starokatoličani |
Prejšnji koncil | Konstanški koncil |
Naslednji koncil | Peti lateranski koncil |
Sklical | Martin V. Evgen IV. |
Predsedujoči | kardinal Julijan Cesarini, Papež Evgen IV. |
Prisotnost | v začetku malo, na koncu 117 latinskih in 31 grških škofov; med njimi papež, patriarhi, škofje in opatje ter prelati, ki so prišli osebno ali po zastopnikih. |
Teme razgovorov | zahodni razkol, vzhodni razkol, unija, križarska vojna herezije, obnova Cerkve. |
Dokumenti in izjave | več papeških bul obsodba herezij in heretikov sklenitev unije s Carigrad om in drugimi vzhodnimi Cerkvami |
Seznam ekumenskih koncilov |
Glavni namen koncila je bilo ponovno združenje zahodnega in vzhodnega krščanstva. V praksi je po njem nekaj manjših vzhodnih Cerkva stopilo v unijo z Rimskokatoliško cerkvijo (danes jih imenujemo uniatske Cerkve ali katoliške Cerkve vzhodnega obreda), do večjega zedinjenja pa ni prišlo.