Frognerjev park
From Wikipedia, the free encyclopedia
Frognerjev park (norveško Frognerparken) je javni park v osrednjem okrožju Østkant Frogner v Oslu na Norveškem.[1] Park je zgodovinsko del Frognerjevega dvorca in je največji park v Oslu, ki je ves čas odprt za javnost. Vključuje dvorec, ki je sedež muzeja v Oslu, bližnji paviljon Henriette Wegner, instalacijo Vigelandovih skulptur (norveško Vigelandsanlegget), ki jo je ustvaril kipar Gustav Vigeland, Frognerjeve kopeli, stadion, kavarno Frognerparken, restavracijo Herregårdskroen in največjo zbirko vrtnic v državi s 14.000 rastlinami 150 vrst. Frognerjev park je najbolj obiskana turistična atrakcija na Norveškem.
Frognerjev park | |
---|---|
Lokacija | Frognerjev dvorec, Frogner, Oslo |
Bližnje mesto | Oslo |
Površina | 0,45 km² |
Ustanovitev | ok. 1750 kot baročni park Frognerjevega dvorca Začetek 20. stoletja kot velik javni park |
Frognerjev dvorec je bil zgodovinsko eno največjih posestev na sodobnem območju Osla. Imena parka, celotnega okrožja Frogner in Frognerseteren izhajajo iz Frognerjevega dvorca. Dvorec stoji na jugu parka in v njem je muzej Osla, ki so ga tam odprli leta 1909. Bližnji paviljon Henriette Wegner je bil v 1830-ih prestavljen iz Blaafarveværketa. Frognerjev park je bil postopoma odprt kot javni park od leta 1904 in leta 1914 je bila tam jubilejna razstava. Od leta 1924 je bila v delih parka kiparska zgrajena instalacija Gustava Vigelanda.[2] Sestavljajo jo tako skulpture kot tudi večje strukture, kot so mostovi in fontane. Postavitev ni ločen park, temveč so skulpture znotraj večjega Frognerjevega parka. Neuradno se Vigelandova instalacija včasih imenuje Vigelandov park ali Park Vigelandovih skulptur; direktor muzeja v Oslu Lars Roede je dejal, da Vigelandov park »v resnici ne obstaja« in je »ime turistov«, v nasprotju z »bolj prizemljenim imenom domorodcev v Oslu, Frognerjev park«.[3]
Park Frognerjevega dvorca je bil zgodovinsko manjši in je bil središče dvorca, kot baročni park pa ga je v 18. stoletju uredil njegov lastnik, kasnejši general Hans Jacob Scheel. Kot romantični park ga je v 19. stoletju uredil takratni lastnik, industrialec Benjamin Wegner. Veliki deli posesti so bili prodani, da bi dali prostor za širitev mesta v 19. stoletju, preostalo posestvo pa je leta 1896 kupila občina Christiania in ga spremenila v javni park.
Frognerjev park je največji park v mestu in obsega 45 hektarjev;[4] kiparska instalacija je največji park kipov na svetu, ki ga je izdelal en umetnik. Frognerjev park je najbolj priljubljena turistična atrakcija na Norveškem, vsako leto ga obišče med 1 in 2 milijona obiskovalcev in je ves čas odprt za javnost. Frognerjev park in Vigelandova instalacija (norveško Frognerparken og Vigelandsanlegget) sta bila 13. februarja 2009 zaščitena z zakonom o dediščini kot prvi park na Norveškem.[5][6]