Guatavita (jezero)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jezero Guatavita (špansko Laguna Guatavita) leži v Cordilleri Oriental kolumbijskih Andov v občini Sesquilé v provinci Almeidas, departma Cundinamarca v Kolumbiji, 57 km severovzhodno od glavnega mesta Kolumbije, Bogotá.
Jezero Guatavita | |
---|---|
Lega | Kolumbija, departma Cundinamarca |
Koordinate | 4°58′39″N 73°46′30″W |
Vrsta | naravno |
Države porečja | Kolumbija |
Maks. dolžina | 700 m |
Maks. širina | 700 m |
Površina | 19,8 ha |
Maks. globina | 125 m |
Gladina (n.m.) | 3000 m |
Viri | [1][2] |
Jezero je okroglo in ima površino 19,8 ha. Nekatere teorije o kraterskem nastanku, udarcu meteorita, vulkanskega pepela ali apnenčaste vrtače so zdaj ovržene. Najverjetnejša razlaga je, da je nastalo zaradi raztapljanja podzemnih nahajališč soli v antiklinali [4], kar je povzročilo nekakšno vrtačo.
V bližini v občini Sesquilé so topli vrelci, kar v zdaj že izumrlem jeziku čibča pomeni "vroča voda", ki so ga nekoč govorili lokalni avtohtoni ljudje, Muisca.
Španski kolonizatorji in konkvistadorji so vedeli za obstoj svetega jezera v vzhodnih območjih Andov verjetno že leta 1531. Jezero je bilo povezano z rituali avtohtonih prebivalcev, ki so vključevali zlato. Vendar je bil prvi konkvistador, ki je prispel na dejansko lokacijo, Gonzalo Jiménez de Quesada, verjetno junija 1537, ko je bil na odpravi v visokogorje vzhodnih območij Andov v iskanju zlata. To je Špance pripeljalo v prvi stik z ljudstvom Muisca, ki naseljujejo Altiplano Cundiboyacense, vključno z okolico jezera Guatavita.
Jezero je zdaj središče ekoturizma, njegova povezanost z legendo El Dorada pa je tudi glavna atrakcija.