Henrik I. Bavarski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Henrik I. Bavarski | |
---|---|
vojvodina Lotaringija | |
Vladanje | 939 – 940 |
Predhodnik | Giselbert Lotarinški |
Naslednik | Oton Verdunski |
vojvodina Bavarska | |
Vladanje | 947 – 955 |
Predhodnik | Bertold Bavarski |
Naslednik | Henrik II. Bavarski |
Rojstvo | cca. 920 Nordhausen[d][1] |
Smrt | 1. november 955 ali 955 Herzberg am Harz[d] |
Zakonec | Judita, bavarska vojvodinja |
Potomci | Henrik II. Bavarski |
dinastija | Liudolfinci ali Otoni |
Oče | Henrik I. Nemški |
Mati | Matilda Ringelheimska |
Henrik je bil drugi sin vzhodnofrankovskega kralja Henrika Ptičarja in njegove druge žena Matilde von Ringelheim.
Oče je še za življenja določil za svojega naslednika na prestolu Henrikovega starejšega brata Otona. To ni bilo všeč materi Matildi, ki bi za naslednika raje imela svojega ljubljenca Henrika in je svojo izbiro utemeljevala z razlogom, da je Henrik prvi otrok, ki je bil rojen v času, ko je bil oče Henrik že vzhodnofrankovski kralj. Tudi Henrik, ki je bil po izgledu povsem podoben očetu in močno oblastiželjen, je bil prepričan, da bi on moral biti kralj. Že mladoleten je začel simpatizirati z uporniki proti bratu.
Plemstvo se je Otonu, nezadovoljno z njegovim avtoritativnim začetkom vladanja, kaj hitro začelo upirati. Prvemu uporu se je pridružil tudi Otonov in Henrikov starejši polbrat Tankmar. Na gradu Belecke ob Möhni (pri Warsteinu) je ugrabil Henrika in ga kot talca predal vodji upora Eberhardu Frankovskem. Henrik, s katerim naj bi izsiljevali Otona, je Eberharda presenetil z izjavo, da se bo priključil upornikom, če mu bodo pomagali prevzeti Otonov položaj. Prvi upor se je s Tankmarjevo smrtjo dokaj hitro končal. Že pri naslednjem pa je Henrik prevzel pobudo.