![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Heinrich_III._%2528HRR%2529_Miniatur.jpg/640px-Heinrich_III._%2528HRR%2529_Miniatur.jpg&w=640&q=50)
Henrik III. Nemški
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz.
Henrik III. | |
---|---|
![]() Henrik III. 5.junija 1040 prisostvuje posvetitvi cerkve samostana v Stavelotu. Miniatura. | |
cesar Svetega rimskega cesarastva | |
Vladanje | 25. december 1046 – 5. oktober 1056 |
Kronanje | 25. december 1046 stara cerkev sv. Petra, Rim |
Predhodnik | Konrad II. |
Naslednik | Henrik IV. |
nemški kralj) | |
Vladanje | 14. april 1028 – 5. oktober 1056 |
Kronanje | 14. april 1028 aachenska stolnica |
Predhodnik | Konrad II. |
Naslednik | Henrik IV. |
italijanski kralj | |
Vladanje | 4. junij 1039 – 5. oktober 1056 |
Predhodnik | Konrad II. |
Naslednik | Henrik IV. |
burgundski kralj | |
Vladanje | 4. junij 1039 – 5. oktober 1056 |
Predhodnik | Konrad II. |
Naslednik | Henrik IV. |
Rojstvo | 28. oktober 1016 Bavarska[1] |
Smrt | 5. oktober 1056({{padleft:1056|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[2][3][4] (39 let) Bodfeld[d] |
Pokop | |
Zakonec | Gunhilda Danska Neža (Agnes) Akvitanska |
Potomci | Beatrix Adelajda Henrik Konrad Judita |
Rodbina | Salijci |
Oče | Konrad II. Nemški |
Mati | Gizela Švabska |
Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja.
Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.