![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Anterior_of_an_Earthworm.jpg/640px-Anterior_of_an_Earthworm.jpg&w=640&q=50)
Hidrostatski skelet
tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin / From Wikipedia, the free encyclopedia
Hidrostatski skelet ali hidrostatsko ogrodje (ponekod tudi hidrostatični skelet in ogrodje) je tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin. Takšno ogrodje se v največji meri pojavlja pri preprostih nevretenčarjih, medtem ko je pri naprednejših organizmih odsotno ali se nanaša na posamičen organ, ki mu v tem primeru pravimo hidrostatski (hidrostatični) organ. Hidrostatski skelet in hidrostatski organ lahko imata enake zmogljivosti, a se med seboj vseeno razlikujeta.[1] Hidrostatski organi so bolj pogosti v naprednejših organizmih, medtem ko večino hidrostatskih skeletov najdemo pri primitivnejših bitjih. Predpona hidro- se nanaša na vodo oziroma tekočino, ki napolnjuje hidrostatski skelet ali organ in omogoča njegovo delovanje.[2][3]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Anterior_of_an_Earthworm.jpg/640px-Anterior_of_an_Earthworm.jpg)
Kot vsak tipični skelet ima tudi hidrostatsko ogrodje zmožnost, da vpliva na obliko organizma in njegovo premikanje, sestavljata pa ga dve ključni mehanski enoti: sloj mišic in integument, ki omejujejo zunanje in notranje okolje organizma. Plasti mišic so nameščene vzdolžno in krožno, pri čemer predstavljajo sestavni del s tekočino napolnjenega celoma (telesne votline). Krčenje krožnih mišic omogoča podaljšanje telesa, medtem ko krčenje vzdolžno razporejenih mišic skrajša telesno dolžino.[3][2] Tekočina v notranjosti telesa je enakomerno razporejena.[2] Enake strukturne lastnosti veljajo tudi za hidrostatski organ.
Struktura ne spiralastega hidrostatskega skeleta je funkcionalna osnova za penis sesalcev.[4] Po drugi strani je struktura spiralasto podprtega hidrostatskega skeleta značilna za gibljive strukture v živalih mehkega telesa.[2]