Ivan IV. Vasiljevič Grozni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ivan IV. Vasiljevič ali Ivan Grozni (rusko Ива́н IV Васи́льевич Гро́зный), moskovski veliki knez, ruski car, * 25. avgust (julijanski koledar) 1530, Kolomensko, Velika moskovska kneževina (danes v jugovzhodnem delu Moskve), † 28. marec (gregorijanski koledar[4]) 1584, Moskva
Ivan IV. Grozni | |||||
---|---|---|---|---|---|
Car Rusije | |||||
Vladanje | 16. januar 1547 – 28. marec 1584 | ||||
Kronanje | 16. januar 1547 | ||||
Predhodnik | Ustanovitev monarhije | ||||
Naslednik | Fjodor I. | ||||
Veliki moskovski knez | |||||
Vladanje | 3. december 1533 – 16. januar 1547 | ||||
Predhodnik | Vasilij III. | ||||
Naslednik | sam kot car Rusije | ||||
Rojstvo | 25. avgust 1530[2][3] ali 15. avgust 1530 Kolomensko[d], Velika moskovska kneževina | ||||
Smrt | 18. (28.) marec 1584[2][3] (53 let) Moskva, Rusko carstvo | ||||
Pokop | Stolnica nadangelov, Moskva | ||||
Soproge | Anastazija Romanovna Marija Temrjukovna Marfa Sobakina Ana Koltovskaja Ana Vasilčikova Vasilisa Melentjeva Marija Dolgorukaja Marija Nagaja | ||||
Potomci | Dimitrij Ivanovič Ivan Ivanovič Fjodor I. Ruski Dimitrij Ivanovič | ||||
| |||||
Dinastija | Rurikidi | ||||
Oče | Vasilij III. Ruski | ||||
Mati | Elena Glinskaja | ||||
Religija | ruska prevoslavna |
Ivan IV. je bil formalno moskovski veliki knez od svojega tretjega leta (1533). Sedemnajstleten se je proglasil za polnoletnega (1547), zavladal samostojno in se dal kronati za carja. Pri upravljanju države se je oprl na uradnike iz nižjega plemstva in s tem odvzel moč najvplivnejšim bojarjem. Reorganiziral je vojsko in jo osebno popeljal nad Kazanski kanat, ga uničil in njegova ozemlja priključil svoji državi. Kasneje je zavzel še Astrahanski kanat. Manj uspeha je imel v livonski vojni z zahodnimi vojaškimi silami (Litva, Poljska, Švedska), ki jo je začel v želji, da bi Rusiji odprl pot na Baltik, a je moral po petindvajsetih letih bojevanja vrniti vsa osvojena ozemlja. Po hudi bolezni (1552), ko je že kazalo, da bo umrl, se je razšel z najbližjimi sodelavci, ki se niso strinjali z njegovim načrtom prodora proti Baltiku. Postal je nezaupljiv do okolja, začel se je bati, da mu bojarji strežejo po življenju. Zato si je na delu države (opričnina) vzel neomejeno oblast, ki so jo s strahovitim terorjem izvajali njegovi osebni vojaki (opričniki), kar mu je dokončno prineslo vzdevek Grozni. V izbruhu besa je po nesreči ubil sposobnega in ljubljenega prestolonaslednika, carjeviča Ivana, in državo prepustil v vladanje slaboumnemu Fjodoru.