Moskovska velika kneževina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Moskovska velika kneževina (rusko Великое Княжество Московское) je srednjeveška kneževina.
Kneževina se je pod vladavino ene od vej Rurikidov razvila iz majhnega naselja v Vladimiro-Suzdalski veliki kneževini. Moskovski knez Ivan I. Kalita si je leta 1327 pri tatarskem kanu pridobil naslov velikega kneza Vladimira in pravico, da pri zih za Tatare pobira davek. Leta 1380 je moskovski knez Dimitrij Donski povedel združene vojske knezov v prvo veliko zmago nad Mongoli. Knez Vasilij II. je bil prvi, ki je bil kronan v Moskvi za velikega kneza Moskve (1431). Moskovski knezi so z nakupi in osvajanji stalno povečevali ozemlje kneževine, pri čemer je bil najuspešnejši Ivan III., ki je v času vladanja površino kneževine potrojil; dokončno se je otresel tatarskega pritiska. Njegov vnuk Ivan IV. se je leta 1547 proglasil za ruskega carja.