Jakob Friedrich Fries
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jakob Friedrich Fries, nemški novokantovski filozof, * 23. avgust 1773, Barby, današnja Saška - Anhalt, Nemčija, † 10. avgust 1843, Jena, današnja Turingija, Nemčija.
Jakob Friedrich Fries | |
---|---|
Rojstvo | 23. avgust 1773({{padleft:1773|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…] Barby[d][3] |
Smrt | 10. avgust 1843({{padleft:1843|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…] (69 let) Jena[d][3] |
Državljanstvo | Kraljevina Prusija[d] |
Poklic | filozof, univerzitetni učitelj, pisatelj |
Za razliko od Kantovih najbližjih privržencev, se Fries ni omejeval samo na Kantove trditve, svojega sistema pa tudi ni ustvaril, kot so to ponavadi počeli nemški idealisti. Sprva se Fries opredeli kot mislec, ki skuša predstaviti idejo o intuiciji v Kantovi filozofiji, brez spreminjanja njegovega ključnega značaja. Slutnjo (die Ahnung) opredeli kot zmožnost našega uma zaznavanja božanskosti v naravi in človeškem duhu, preko kapacitete našega osebnega razloga. Fries meni, da te posebne sposobnosti tvorijo ključno povezavo med znanjem in vero. Povezava bi igrala pomembno vlogo v razvoju moderne filozofije, pri kateri religija skuša preseči omejitve racionalizma brez, da bi ga zamenjale nadnaravne razlage.