Karel I. Ogrski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Karel I. | |
---|---|
ogrski in hrvaški kralj po boju s češkim princem Vaclavom III. in spodnjebavarskim vojvodo Otonom | |
Vladanje | 1301 oz. 1308 – 1342 |
Datum kronanja | 27. avgust 1310 |
Predhodnik | Andrej III. |
Naslednik | Ludvik I. |
Rojstvo | 1288[1] Neapelj[2] |
Smrt | 16. julij 1342[2][1] Višegrad |
Pokop | Székesfehérvárska bazilika |
Zakonec | Marija Bytomska Beatrice von Luxemburg Elizabeta Poljska |
Potomci | Katarina Ludvik I. Andrej, knez Kalabrije Štefan, vojvoda Slavonije, Hrvaške in Dalmacije |
Oče | Karel Martel, knez Salerna |
Mati | Klementina Habsburška |
Karel I. je bil prvi ogrski vladar iz dinastije Anžujcev. Vladal je od leta 1301 oz. 1308 do leta 1342. Prvo desetletje se je bojeval z drugimi kandidati za ogrski prestol, naslednje desetletje pa z domačimi velikimi plemiči (magnati), ki so bili v zadnjih desetletjih arpadovskih vladarjev neomejeni vladarji v svojih pokrajinah. Ko si je končno zagotovil dejansko oblast v kraljestvu, je vzpostavil nove odnose med kraljem in plemstvom, ki so kralju omogočali absolutno oblast. K ureditvi in stabilizaciji države so pripomogli veliki dohodki od na novo odkritih rudnikov soli in dragih kovin (zlato, srebro). Karel je vpeljal stabilno valuto, ogrski zlati florint. Ves čas je krepil prijateljsko povezavo s poljskim kraljem, sprva Vladislavom I., katerega zet je postal, in kasneje z njegovim sinom, Kazimirjem III., ki je določil Karlove sinove za dediče poljskega prestola. Vse to je dalo trdne temelje vladavini Karlovega sina-naslednika, Ludvika I., Velikega.