Kereidi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kereidi ali Kereiti (mongolsko: Кэрэйд, Kereid) so bili skupina nomadskih plemen, ki so živela v srednji Mongoliji pred vzponom Mongolskega cesarstva. Njihovo ozemlje je ležalo med rekama Onon in Kerulen, vzhodno od ozemlja Najmanov.
Kereide različni viri prištevajo med Mongole ali Turke, čeprav je iz imen njihovih vladarjev razvidno, da so govorili predvsem turški jezik. Bili so nekakšna plemenska zveza in so imeli tako mongolske kot turške prednike. Njihova nedvoumna razvrstitev je zato precej težavna.[1][2][3][4]