Komagena
From Wikipedia, the free encyclopedia
Komagena (armensko Կոմմագենէի Թագավորութիւն, grško Βασίλειον τῆς Kομμαγηνῆς, latinizirano: Basíleion tēs Kommagenēs) je antično[1] armensko kraljestvo[2][3] v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Komagensko kraljestvo Կոմմագենէի Թագավորութիւն
| |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
163 pr. n. št. – 72 n. št. | |||||||||
Glavno mesto | Samosata | ||||||||
Skupni jeziki | armenski, grški, perzijski | ||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||
kralj | |||||||||
• 163-130 pr. n. št. | Ptolemaj Komagenski | ||||||||
• 38-72 n. št. | Antioh IV. Komagenski | ||||||||
Zgodovinska doba | antika | ||||||||
• ustanovitev | 163 pr. n. št. | ||||||||
• ukinitev | 72 | ||||||||
+ | |||||||||
| |||||||||
Danes del | Turčija |
O Komageni do začetka 2. stoletja pr. n. št. je zelo malo podatkov. Zgodovinarji sklepajo, da je bila del večje države, v katero je spadala tudi Sofena. Komagenski kralji so trdili, da izhajajo iz Orontidske dinastije in so zato v sorodu z dinastijo, ki je ustanovila Armensko kraljestvo. Točnost teh trditev je vprašljiva.[4]
Leta 163 pr. n. št. se je lokalni satrap Ptolemaj Komagenski po smrti selevkidskega kralja Antioha IV. Epifana proglasil za neodvisnega vladarja.[4] Komagensko kraljestvo je obdržalo svojo neodvisnost do leta 17, ko ga je rimski cesar Tiberij priključil k svojemu cesarstvu kot rimsko provinco. Provinca je ponovno postala neodvisno kraljestvo, ko je na ukaz cesarja Kaligule na prestol sedel Antioh IV. Komagenski. Kaligula ga je zatem odstavil, nekaj leta kasneje pa ga je ponovno ustoličil Kaligulov naslednik Klavdij. Kraljestvo se je obdržalo do leta 72 n. št., ko ga je cesar Vespazijan dokončno priključil k Rimskemu cesarstvu.[5]