Konkordijin tempelj, Agrigento

Konkordijin tempelj (italijansko Tempio della Concordia, grško Ναός της Ομονοιας) je starogrški tempelj Magna Graecia v Valle dei Templi (Dolina templjev) v Agrigentu (grško Ακραγας, Akragas) na južni obali Sicilije, Italija. Je največji in najbolje ohranjen dorski tempelj na Siciliji^[1] in eden najbolje ohranjenih grških templjev nasploh, zlasti dorskega reda.^[2][3] Je kilometer vzhodno od Heraklejevega templja.

Konkordijin tempelj
Splošni podatki
Arhitekturni slog	Starogrška arhitektura
Lokacija	Agrigento, Sicilija, Italija
Koordinati	37°17′23″N 13°35′33″E
Dokončano	ok. 440-430 pr. n. št.
Prenovljeno	1785
Zveza	krščanska cerkev (6. stol.-1785)
Višina	8,93 m
Dimenzije
Druge dimenzije	39,42 x 16,92 m

Opis

Tloris templja

Tempelj je bil zgrajen ok. 440–430 pr. n. št.. Dobro ohranjen peristil s šestimi krat trinajstimi stebri stoji na krepidomu s štirimi stopnicami (meri 39,42 m × 16,92 m , in je visok 8,93 m. Cela meri 28,36 m × 9,4 m. Stebri so visoki 6 m^[4] in izrezljani z dvajsetimi žlebovi in ​​harmoničnimi entazi (zoženi na vrhovih stebrov in napihnjeni okoli sredine).

Zgrajen je tako kot bližnji Junoin tempelj na trdni podlagi, ki je zasnovana tako, da premaguje neravnine skalnatega terena. Konvencionalno je dobil ime po Koncordiji, rimski boginji harmonije, zaradi latinskega napisa iz rimskega obdobja, najdenega v bližini, ki ni povezan z njim.

Če bi bil še vedno v uporabi do 4. in 5. stoletja, bi bil med preganjanjem poganov v poznem Rimskem cesarstvu zaprt. Tempelj je v 6. stoletju spremenil v krščansko baziliko, ki jo je posvetil apostoloma Petru in Pavlu San Gregorio delle Rape, škof v Agrigentu, in je tako preživel uničenje poganskih krajev čaščenja. Prostori med stebri so bili zapolnjeni z zidom, kar je spremenilo njegovo klasično grško obliko. Delitev med celo, glavnim prostorom, kjer bi v antiki stal kultni kip, in opistodomom, sosednjo sobo, je bila uničena, stene cele pa so bile razrezane v niz lokov vzdolž ladje. Krščanske prenove so bile med obnovo leta 1785 odstranjene. Po drugem viru je princ Torremuzza oltar prenesel drugam in leta 1788 začel obnovo klasične stavbe.

Po mnenju avtorjev članka iz leta 2007 je »poleg Partenona najbolje ohranjen dorski tempelj na svetu«.^[5]

Galerija

• 
• 
• 
• 

• 
  Pogled na Concordov tempelj v Agrigentumu Charlesa Gorea (1777)
• 
  Pogled na Girgenti na Siciliji s Concordovim templjem in Junono, avtor Charles Lock Eastlake (c. 1818)
• 
  Konkordijin tempelj, leseno gravirana grafika (ok. 1885)
• 
  Konkordijin tempelj, Girgenti, William Henry Goodyear (1895)
• 
  Tempelj ob morju, Joseph Pennell (1913)
• 
  okoli 1888

Sklici

1. Egan, James (19. april 1981). »Sicily in spring: a flowering isle wreathed in antiquity«. The New York Times. ...the Temple of Concordia, the most massive and best-preserved Doric temple in Sicily.
2. De Angelis, Franco (2016). Archaic and Classical Greek Sicily: A Social and Economic History. Oxford University Press. str. 115. ISBN 9780195170474.
3. Bennett, Michael J.; Paul, Aaron J.; Iozzo, Mario (2002). Magna Graecia: Greek Art from South Italy and Sicily. Hudson Hills. str. 43–46. ISBN 9780940717718.
4. »Il Tempio della Concordia«. comune.agrigento.it (v italijanščini). Comune di Agrigento. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2016. Pridobljeno 6. maja 2024.
5. Barone et al. 2007, str. 49.

Literatura

• Barone, P. M.; Graziano, F.; Pettinelli, E.; Corradini, R. Ginanni (2007). »Ground-penetrating radar investigations into the construction techniques of the Concordia Temple (Agrigento, Sicily, Italy)«. Archaeological Prospection. 14 (1): 47–59. doi:10.1002/arp.300.
• Standish, Frank Hall (1837). The shores of the Mediterranean. Edward Lumley. str. 132–133.

Zunanje povezave