kemična spojina From Wikipedia, the free encyclopedia
Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO. Spojina ima dve obliki: stabilno modro-črno in metastabilno rdečo obliko.
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
kositrov(II) oksid | |
Druga imena
stano oksid, kositrov monoksid | |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol) |
|
ECHA InfoCard | 100.040.439 |
EC število |
|
PubChem CID |
|
RTECS število |
|
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| |
| |
Lastnosti | |
SnO | |
Molska masa | 134,709 g/mol |
Videz | črn ali rdeč (brezvoden) ali bel (hidriran) |
Gostota | 6,45 g/cm3 |
Tališče | 1.080 °C (1.980 °F; 1.350 K) |
netopen | |
Struktura | |
Kristalna struktura | tetragonalna |
Termokemija | |
Standardna molarna entropija S |
56 J•mol−1•K−1[1] |
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298) |
−285 kJ•mol−1[1] |
Nevarnosti | |
Plamenišče | ni vnetljiv |
Sorodne snovi | |
Drugi anioni | kositrov sulfid kositrov selenid kositrov telurid |
Drugi kationi | ogljikov monoksid silicijev monoksid germanijev(II) oksid svinčev(II) oksid |
Sorodno kositrovi oksidi | kositrov dioksid |
Sklici infopolja | |
Modro-črni SnO se lahko pripravi s segrevanjem kositrovega(II) oksid hidrata SnO.xH2O (x<1), ki nastane v reakciji kositrovih(II) soli z alkalijami, na primer NaOH:[2]
Metastabilni rdeči SnO se lahko pripravi z blagim segrevanjem precipitata, ki nastane z delovanjem raztopine amonijaka na kositrove(II) soli.
SnO nastane tudi z redukcijo kositrovega dioksida s kositrom:
in v reakciji kositrovega(II) klorida z natrijevim karbonatom
Čisti SnO se v laboratoriju lahko pripravi z nadzorovanim segrevanjem kositrovega(II) oksalata brez prisotnosti zraka v atmosferi CO2. Metoda je uporabna tudi za pripravo železovega(II) oksida in manganovega(II) oksida:[3][4]
Kositrov(II) oksid na zraku gori s temno zelenim plamenom in preide v kositrov dioksid (SnO2):
Pri segrevanju v inertni atmosferi najprej disproporcionira v kovinski Sn in Sn3O4, ki pri nadaljnjem segrevanju razpade v SnO2 in Sn:[2]
SnO je amfoteren. Z raztapljanjem v močnih kislinah nastanejo kositrove(II) soli
V zelo kislih raztopinah nastanejo tudi ionski kompleksi Sn(OH2)2+
3 in Sn(OH)(OH2)+
2, v manj kislih raztopinah pa Sn3(OH)2+
4.[2]
Z raztapljanjem v močnih bazah nastanejo staniti
ki vsebujejo ion Sn(OH)−
3.[2] Obstojni so tudi nekateri brezvodni staniti, na primer K2Sn2O3 in K2SnO2.[5][6][7]
Z vodikom se reducira v elementarni kositer:
Redukcijske lastnosti SnO so pomembne na primer za proizvodnjo tako imenovanega »bakreno rubinastega stekla«.[8]
V strokovni literaturi so opisane tri modifikacije kositrovega oksida SnO.
Nekatere oblike SnO so tudi nestehiometrične.[11]
Večina kositrovega(II) oksida se predela, večino v kositrove trivalentne spojine in soli. Nekaj se ga porabi za barvanje stekla v rubinasto barvo, nekaj pa kot katalizator v esterifikacijah.
Keramika, ki vsebuje cerov(III) oksid in dodatek kositrovega(II) oksida, se uporablja za osvetlljevanje z UV svetlobo, ker absorbira svetlobo z valovno dolžino 320 nm in emitira svetlobo z valovno dolžino 412 nm.[12]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.