Kultura Tairona
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kultura Tairona (ali Tayrona) je bila predkolumbovska kultura Kolumbije, ki je bila sestavljena iz skupin poglavarstva v regiji Sierra Nevada de Santa Marta v današnjih departmajih Cesar, Magdalena in La Guajira in sega nazaj vsaj do 1. stoletja našega štetja in je imela znatno demografsko rast okoli 11. stoletja.
Ljudje Tairona so tvorili enega od dveh glavnih jezikovnih skupin čibča[1], drugi pa so bili Muisca. Genetski in arheološki dokazi kažejo na relativno gosto zasedbo regije vsaj 200 pr. n. št. Podatki o cvetnem prahu, ki jih je zbrala Luisa Fernanda Herrera leta 1980, kažejo na znatno krčenje gozdov in uporabo kultigenov, kot sta juka in koruza, od leta 1200 pred našim štetjem. Vendar je bilo dokumentirano, da so kolumbijsko karibsko obalo zasedli stalni ali polstalni prebivalci ok. 4000 pr. n. št.
Etnozgodovinski podatki kažejo, da so Taironi tolerirali začetni stik s Španci; vendar so do leta 1600 našega štetja soočenja rasla in majhen del prebivalstva Taironov se je preselil v višje predele Sierra Nevada de Santa Marta. To gibanje jim je omogočilo, da so se izognili najhujšemu španskemu kolonialnemu sistemu v 17. in 18. stoletju. Domneva se, da so avtohtoni ljudje Kogi, Wiwa, Arhuacos (Ijka, Ifca) in Kankuamo, ki danes živijo na tem območju, neposredni potomci Taironov.