Lju Šjaobo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lju Šjaobo (kitajščina: 刘晓波; pinjin: Liú Xiǎobō), kitajski literarni kritik, pisatelj in aktivist, nobelovec, * 28. december 1955, Čangčun, Džilin, Ljudska republika Kitajska, † 13. julij 2017, Šenjang, Liaoning, Ljudska republika Kitajska.
Lju Šjaobo | |
---|---|
Rojstvo | 28. december 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…] Čangčun[d][3] |
Smrt | 13. julij 2017({{padleft:2017|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[4][1][…] (61 let) First Hospital of China Medical University[d] |
Državljanstvo | Kitajska |
Poklic | pesnik, pisatelj, zagovornik človekovih pravic, literarni kritik |
Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. (mesec ni naveden) |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Znan je bil kot politični zapornik Kitajske in posameznik, ki si je prizadeval za konec enostrankarske vlade na Kitajskem.[5][6][7]
Lju je služil kot predsednik neodvisnega PEN centra na Kitajskem od leta 2003 do 2007. Bil je tudi predsednik Mindžu Džonguo (Demokratična Kitajska) revije od sredine 1990-ih let. Leta 2008 v decembru je bil priprt zaradi sodelovanja pri manifestu Listina 08. Uradno mu je bila odvzeta prostost 23. junija 2009 zaradi suma "spodbujanja subverzivnosti državne oblasti".[8][9] Po kazenskem postopku in sojenju je bil obsojen na 11 let zapora in dve leti odvzema političnih pravic.
Ob prestajanju svoje četrte zaporne kazni je bil Lju nagrajen z Nobelovo nagrado za mir za "svoj dolg in nenasilnega boja za temeljne človekove pravice na Kitajskem."[10][11][12][13] Je prvi kitajski državljan, ki je prejel Nobelovo Nagrado katere koli vrste, med prebivanjem na Kitajskem.[14] Lju je tretja oseba, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, medtem ko je v zaporu ali priporu po nemškem Carlu von Ossietzkyju (1935) in mjanmarski Aung San Suu Kyi (1991).[15] Lju je tudi druga oseba (prvi Ossietzky), ki ji je njena država zavrnila pravico do zastopnika, ki bi prejel Nobelovo nagrado zanj. Ob smrti so mnogi državniki izkazali upanje, da bo omogočeno bližnjim sorodnikom mirno in primerno žalovanje po njihovih željah.