From Wikipedia, the free encyclopedia
Mark Klavdij Marcel (latinsko Marcus Claudius Marcellus, 42. pr. n. št. - 23. pr. n. št.) je bil rimski plemič iz časa zgodnjega cesarstva, znan kot nečak cesarja Avgusta.
Mark Klavdij Marcel | |||||
---|---|---|---|---|---|
rimski prestolonaslednik | |||||
Predhodnik | Gaj Avgust Oktavijan (kot cesar) | ||||
Naslednik | Tiberij | ||||
Rojstvo | cca. 41 pr. n. št.[1] antični Rim | ||||
Smrt | 23 pr. n. št.[2][3][4] Baje, Rimsko cesarstvo | ||||
Pokop | |||||
Zakonec | Julija Starejša 25 do 23 pr. n. št. | ||||
| |||||
Rodbina | Julijsko-Klavdijska rodbina (gens Iulii) | ||||
Oče | biološki Gaj Klavdij Marcel Mlajši (Gaius Claudius Marcellus Minor) krušni Avgust | ||||
Mati | Oktavija Mlajša (Octavia Minor) | ||||
Poklic | vojskovodja , graditelj |
Marcel je bil neposredni potomec Marka Klavdija Marcela, konzula i vojskovodja, ki se je proslavil v drugi punski vojni. Oče je bil konzul Gaj Klavdij Marcel Mlajši, a mati Oktavija Mlajša, Avgustova starejša sestra. Antični viri opisujejo Marcela kot čednega mladeniča, ki mu je Avgust, ki ni imel sinov, javno kazal naklonjenost in ga že kot dečka posinovil. Poleg tega se je že kot mladenič izkazal v bojevanju. Zategadelj se je v rimski javnosti začelo širiti mnenje, da bo ravno Marcel postal Avgustov naslednik. Te govorice so se še okrepile, ko se je leta 25 Marcel oženil z Avgustovo hčerko Julijo.
Takšna naklonjenost menda ni bila po godu Avgustovemu prijatelju Agripu, ki je odšel iz Rima; sam je prikazoval, da ga je v Sirijo poslala cesarjeva zapoved. Zdi se pa, da je negodovaje odšel prostovoljno v izgnanstvo, ker ni mogel trpeti Marcelove priljubljenosti in napredovanja. Po Dionu je August vložil veliko truda, da je Agripa le pregovoril k vrnitvi v Rim - a se je tja vrnil šele po zgodnji Marcelovi smrti. Med tem časom je Avgust omogočil Marcelu, da je postal edil 24 pr. n. št. Marcel je tedaj začel graditi Marcelovo gledališče, ki je pozneje po njem imenoval cesar Avgust, a obstaja še dandanes. [5]
V letu, ko je postal edil, je hudo zbolel in se odšel zdravit v Baje; bolezen pa se mu je slabšala in je kmalu tam umrl 23 pr. n. št.
»Svet ga ni bil vreden«, so pravili o njem sodobniki in so nanj nanašali Vergilove verze, ki mu jih je namenil, saj je umrl komaj 19-leten - kljub zdravljenju ob zdravilnih vrelcih v Bajah. Njegova velika priljubljenost je povzročila, da ljudstvo ni verjelo v naravno smrt, ampak je sumilo na zastrupitev. Pesnik pa je žalujoče tolažil z znamenitimi besedami: »Usoda ga je hotela samo pokazati svetu«. Te iste besede so nanašali sodobniki poldrugo tisočletje pozneje tudi na njegovega soimenjaka papeža Marcela II., ki so vanj stavili takratniki velika upanja, da bo korenito izvedel obnovo Cerkve, pa ga je komaj po 22 dneh vladanja ugrabila nenadna smrt 1. maja 1555 zaradi srčne kapi – kar je tudi povzročilo govorice o možni zastrupitvi.[6]
Ob njegovi smrti so nastale govorice, ki jih omenja s pridržkom tudi zgodovinar Dion, češ da ga je zastrupila Livija, da bi zagotovila prestol svojemu sinu Tiberiju. Tega pa ni bilo mogoče dokazati, kajti tisto leto in pozneje je razsajala nalezljiva bolezen, zaradi katere je umrlo tudi mnogo Marcelovih sodobnikov. [11]
Marcela je slavilo veliko pesnikov, zlasti Vergil v svoji Eneidi in Propercij. Njegova nenadna smrt je povzročila splošno žalovanje; Avgust ga je dal pokopati v svojem lastnem rimskem mavzoleju in mu imel tudi pogrebni nagovor. Po njem je imenoval tudi gledališče. Mati Oktavija pa je po njem poimenovala knjižnico. [5]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.