From Wikipedia, the free encyclopedia
Martyrium (latinščina) ali martyrion (grško), množina martyria, (mučenica), je cerkev ali svetišče, zgrajeno nad grobom krščanskega mučenca. Povezan je s posebno arhitekturno obliko, osredotočeno na osrednji element in tako zgrajen na okroglem tlorisu, torej okrogle ali včasih osmerokotne, redko križne oblike.[1]
Izvor imena krščanskega martyriuma je naslednji: starogrški martys, "priča", do martyrion, "pričevanje", pozno in cerkveno latinsko martyrium.
Najstarejša krščanska martyria je bila zgrajena na »mestu, ki priča o krščanski veri, bodisi s sklicevanjem na dogodek v Kristusovem življenju ali trpljenju, bodisi s skrivanjem groba mučenca«.[2] Martyria, večinoma majhna, je bila zelo pogosta po začetku 4. stoletja, ko je Konstantin I. kot prvi rimski cesar razglasil versko strpnost do krščanstva v Rimskem cesarstvu. Martyria ni imela standardnega arhitekturnega načrta in obstaja v najrazličnejših modelih. Pogosto je imel poglobljeno dno ali njegov del, ki je vernikom približal ostanke svetnika, in majhno odprtino, fenestella, ki je šla od oltarnega kamna do samega groba.[3]
Kasneje so cerkve v cerkev začele prinašati relikvije svetnikov, namesto namesto da bi cerkev postavili nad grob; prvi prenos relikvij je bil v Antiohiji leta 354, ko so ostanke svetega Babila, ki so bili v sarkofagu, preselili v novo cerkev.[4]
Arhitekturna oblika martyriuma se je razvila iz rimske arhitekture, predvsem na podlagi cesarskega mavzoleja. Konstantin Veliki ga je uporabil za Jezusov grob pri Anastasiju v Jeruzalemu (ok. 326–380) in cerkev Svetih apostolov v Konstantinoplu, hkrati pa je postavil okrogel mavzolej zase in za svoje hčere.[5] Prvi korak k ustvarjanju cerkve na podlagi cesarskega mavzoleja je bil narejen okoli leta 320, ko je Konstantin povezal, kar naj bi postal njegov mavzolej, s cerkveno zgradbo.
Isto obliko je kasneje sprejela zgodnja islamska arhitektura, ki jo je uporabila pri ustvarjanju svetišča, znanega kot Kupola na skali v Jeruzalemu, zgrajen precej v slogu konstantinske rotonde bazilike Božjega groba, s katerim naj bi ustvarili »dialog svetišč«, obenem pa nanj gledal s prevladujočega položaja (Tempeljski grič).
Cerkev martyrium centralnega tlorisa je postala oblika, ki se je uporabljala za pomembne cerkve, ki niso vsebovale pomembnih relikvij, kot je bil primer s konstantinskim zlatim osemkotnikom v Antiohiji, morda tudi z osmerokotno cerkvijo Caesarea Maritima (zgrajena okrog 480– 500 v današnjem Izraelu), Bazilika San Vitale v Raveni (526–547) in Palatinska kapela v Aachnu (ok. 792–805).
Martyrie, ki so ostale v nečem podobne svoji prvotni obliki, so naslednje:[6]
Druge slavne Martyrie so:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.