Matija Korvin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Matija Korvin | |
---|---|
Kralj Madžarske in Hrvaške | |
Vladanje | 24. januar 1458 – 6. april 1490 |
Kronanje | 29. april 1464 |
Predhodnik | Ladislav V. |
Naslednik | Vladislav II. |
Regent | Michael Szilágyi (1458) |
Kralj Češke izpodbijala sta Jurij in Vladislav II. | |
Vladanje | 1469–1490 |
Predhodnik | Jurij |
Naslednik | Vladislav II. |
Vojvoda Avstrije izpodbijal je Friderik V. | |
Vladanje | 1487–1490 |
Predhodnik | Friderik V. |
Naslednik | Friderik V. |
Rojstvo | 23. februar 1443 Kolozsvár, Madžarsko kraljestvo (zdaj Cluj-Napoca, Romunija) |
Smrt | 6. april 1490 (1490-04-06) (47 let) Dunaj, Avstrija |
Pokop | kraljeva bazilika, Székesfehérvár |
Zakonec |
|
Potomci | János Korvin (nezakonski) |
Rodbina | Hunyadi |
Oče | János Hunyadi |
Mati | Elizabeta Szilágyi |
Religija | rimokatolištvo |
Podpis |
Matija Hunyadi je bil humanistično izobražen vladar in nadarjen vojskovodja. Kralj je postal pri štirinajstih letih. Takoj je prevzel vladanje v svoje roke ter se začel spopadati s Turki, ki so vse bolj ogrožali Ogrsko, in z domačimi nasprotniki. Pri tem se je opiral na nekdanje očetove prijatelje iz visokega plemstva in nove barone, ki jih je sam imenoval iz nižjega plemstva, predvsem pa na novo, profesionalno vojsko. Denar zanjo je zagotavljal s centralizacijo in profesionalizacijo upravljanja države, preusmeritvijo vseh davkov in carin v državno blagajno in z vedno novimi izrednimi dajatvami. Leta 1467 se je odzval na poziv papeža Pavla II. in se postavil na čelo križarskega boja proti »husitskemu« češkemu kralju Juriju Podjebradskemu. Po Jurijevi smrti (1471) je boj nadaljeval z njegovim naslednikom Vladislavom Jagelonskim, dokler se nista 1478 dogovorila za kompromis: oba sta obdržala naslov češkega kralja, ozemlje češke krone pa sta si razdelila.
Korvin je pogledoval tudi po rimsko-nemškem prestolu. Sklenil je mir s turškim sultanom Bajazidom II. (1482) in napovedal vojno cesarju Frideriku III. Pregnal ga je iz Spodnje Avstrije, zavzel Dunaj in prenesel tja svojo prestolnico; tu je tudi umrl. Ni imel zakonitega naslednika, zato so ogrski prestol zasedli Jagelonci. Centralna ureditev države je kmalu razpadla, dejanska oblast pa je ponovno prišla v roke velikih posestnikov.
Matija je bil humanistično izobražen in velik podpornik renesančne kulture in umetnosti. Nekaj sto knjig iz njegove bogate knjižnice Bibliotheca Corviniana se je ohranilo do današnjega časa. Vplival je na folkloro slovanskih narodov, v kateri so se razširile pripovedke o dobrem in pravičnem kralju. Vzporejali so ga tudi z »drugim Atilo«, ki so ga takrat opisovali kot zmagovitega in sposobnega kralja, Madžare pa so enačili s skitskimi Huni, kar se je ohranilo tudi v poznejših stoletjih.[1][2]