Medceličnina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mèdceličnína, intercelulárna snóv ali ékstracelulárni mátriks so amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih velemolekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.[1][2] Dajejo strukturno in biokemijsko podporo celicam, ki jih obdajajo.[3]
Medceličnina | |
---|---|
Podrobnosti | |
Identifikatorji | |
Latinsko | matrix extracellularis |
MeSH | D005109 |
TH | H2.00.03.0.02001 |
Anatomska terminologija |
K medceličnini spadata intersticijski matriks in bazalna membrana.[4] Intersticijski matriks se nahaja med celicami različnih tkiv in zapolnjuje tako imenovane medcelične prostore. Polisaharidi in vlaknate beljakovine tvorijo gel intersticijskega matriksa, ki blaži pritiske v medceličnih prostorih.[5] Bazalne membrane pa so plasti medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.[6] Za različne vrste vezivnih tkiv so značilne medceličnine specifične sestave: medceličnino kostnine sestavljajo na primer kolagenska vlakna in minerali, medceličnino rahlega veziva mrežasta vlakna in osnovna snov, v krvi pa krvna plazma.