Nerik
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nerik (hetitsko Nerikka)[1] je bil v bronasti dobi naselje severno od hetitskih prestolnic Hatuše in Šapinuve.[2] Hetiti so ga imeli za sveto mesto, posvečeno bogu groma, sinu arinske boginje sonca Vurušemu. Boga vremena, odgovornega za dež, so povezovali ali istovetili z goro Zelijanu v bližini mesta.
Nerik | |
---|---|
Drugo ime | Narak |
Lokacija | Oymaağaç, Provinca Samsun, Turčija |
Regija | Črnomorska regija |
Koordinati | 41.207°N 35.420°E / 41.207; 35.420 |
Zgodovina | |
Opuščeno | 1200 pr. n. št. |
Obdobje | Hetiti |
Druge informacije | |
Datumi izkopov | 2005– |
Arheologi | Rainer Maria Czichon |
Iz hatskega čarovnega besedila na tablici CTH 737, odkriti v Hatuši, je razvidno, da jke Nerik kot Narak ustanovilo hatsko govoreče ljudstvo.[1] Pod Hatušilijem I. so mesto zavzeli nezijsko govoreči Hetiti. Uvedli so spomladansko praznovanje Puruli v čast njihovega boga groma, na katerem so recitirali mit o uboju kačastega zmaja Ilujanke.
Pod Hantilijem I. je bil Nerik porušen in Hetiti so Purulijevo praznovanje prestavili v Hatušo. Med vladanjem Tudhalije I. so Nerik zasedli barbarski Kaski, katere so Hetiti obtožili za prvo uničenje mesta.[3]
Med vladanjem Muvatalija II. je njegov brat, guverner Hatušili III., osvojil Nerik in ga obnovil. Za vrhovnega svečenika je imenoval svojega prvorojenca Nerikailija. Ko je na prestol prišel Muvatalijev sin Muršili III., je poskušal Hatušilija III. zamenjati z novim guvernerjem. Hatušili III. se je temu uprl in sam postal hetitski kralj.
Po padcu Hetitskega kraljestva okoli leta 1200 pr. n. št. je Nerik izginil iz zgodovinskih zapisov.