Občina Gornji Petrovci

Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.

Občina Gornji Petrovci
Občina v Sloveniji
Grb
Lega občine v Sloveniji
46°48′N 16°13′E
Država	Slovenija
Statistična regija	pomurska
Sedež občine	Gornji Petrovci
Upravljanje
• Župan	Franc Šlihthuber
Površina
• Skupno	66,8 km2
Prebivalstvo  (1 julij 2020)[1]
• Skupno	2.000
• Gostota	30 preb./km2
• Moški	999[2]
• Ženske	1.001[2]
Spletna stran	www.gornji-petrovci.si

Grb občine Gornji Petrovci

Grb občine Gornji Petrovci je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) plavih hišic z rdečo streho v srebrnem polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu zlato ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je vidra vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

Naselja v občini

Občinska naselja

Poleg občinskega središča Gornji Petrovci občino sestavljajo še naslednja naselja:

• Adrijanci
• Boreča
• Košarovci
• Križevci
• Kukeč
• Lucova
• Martinje
• Neradnovci
• Panovci
• Peskovci
• Stanjevci
• Šulinci
• Ženavlje

Sosednje občine

Kuzma  Slovenija	Monošter  Madžarska	Monošter  Madžarska
		Šalovci  Slovenija
Puconci  Slovenija	Moravske Toplice  Slovenija	Šalovci  Slovenija

Zgodovina

Prvo naselje se omenja leta 1385 kot Oberdorf, ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime Petrocz , leta 1448 Petrolcz , 1467 Petróczi . ^[3] Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino Széchy (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. ^[4] V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg). V drugi polovici 19. stoletja so grofje Batthyáni z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje Nádasdy Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del Murske republike, nato pa so prišli s Trianonsko pogodbo - tako kot skoraj celotno Prekmurje - v Kraljevino Jugoslavijo. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije. Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.^[5]

Sklici in opombe

1. »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.
2. »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
3. Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (Madžarska geografija v času Hunjadijev ); Budimpešta, 1890.
4. András Vályi: Magyar Országnak leírása (Opis madžarskih dežel); Budim, 1796.
5. -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, št. 6.^{[mrtva povezava]}

Zunanje povezave

• Osnovna šola Gornji Petrovci