Osončje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.[lower-alpha 1] Okrog Sonca kroži osem planetov, izmed katerih je tretji - planet Zemlja - naseljen. Poleg planetov sestavlja Osončje še vsaj 158 naravnih satelitov, ki krožijo okrog planetov, ter večje število preostalih majhnih teles, kot so asteroidi, planetoidi, kometi in meteoroidi.
Starost | 4,568 milijarde let |
---|---|
Lega | Krajevni medzvezdni oblak, Orionov krak, Rimska cesta |
Masa sistema | 1,0014 Sončevih mas |
Najbližja zvezda | Proksima Kentavra (4,22 sv.l.), sistem Alfa Kentavra (4,37 sv.l.) |
Najbližji znan planetni sestav | Sistem Alfa Kentavra (4,37 sv.l.) |
Velika polos zunanjega planeta (Neptun) | 30,10 a.e. (4.503 milijard km) |
Razdalja do Kuiperjeve pečine | 50 a.e. |
Št. zvezd | 1 Sonce |
Št. planetov | 8 Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun |
Št. znanih pritlikavih planetov | Verjetno več sto.[1] 5 (Ceres, Pluton, Haumea, Makemake, Erida) jih trenutno priznava IAU |
Št. znanih naravnih satelitov | 422 (173 od planetov[2] in 249 od planetoidov[3]) |
Št. znanih planetoidov | 644.275 (od 2014-06-18)[4] |
Št. znanih kometov | 3.272 (od 2014-06-18)[4] |
Št. identificiranih okroglih satelitov | 19 |
Nagib nespremenljive ravnine na galaktično ravnino | 60,19° (ekliptika) |
Razdalja do središča galaksije | 27.000±1.000 sv.l. |
Tirna hitrost | 220 km/s |
Obhodna doba | 225–250 milijonov let |
Spektralni tip | G2V |
Frost line | ≈5 a.e.[5] |
Razdalja do heliopavze | ≈120 a.e. |
Polmer Hillove krogle | ≈1–2 sv.l. |
Naše Osončje leži v spiralni galaksiji, imenovani Rimska cesta oziroma kar Galaksija z veliko začetnico. Obhodni čas njegovega tira je galaktično leto.
Izraz osončje ali sončni sistem se občasno uporablja tudi za druge zvezdne oziroma planetne sestave, čeprav so mnenja o tem deljena, saj smo v vesolju samo eno zvezdo poimenovali Sonce.[10]