Ozon
plinska kemijska spojina, sestavljena iz treh kisikovih atomov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika. Ozon je kisikov alotrop, ki je veliko manj stabilen od navedenega kisika O2.
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slaba slovnica, mestoma popolnoma nerazumljivo. |
| |||
| |||
Imena | |||
---|---|---|---|
IUPAC ime
Trioxygen | |||
Identifikatorji | |||
3D model (JSmol) |
|||
ChemSpider | |||
ECHA InfoCard | 100.030.051 | ||
PubChem CID |
|||
RTECS število |
| ||
UNII | |||
CompTox Dashboard (EPA) |
|||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
O3 | |||
Molska masa | 47.998 g·mol−1 | ||
Videz | bluish colored gas | ||
Gostota | 2.144 g/L (0 °C), gas | ||
Tališče | 80.7 K, −192.5 °C | ||
Vrelišče | 161.3 K, −111.9 °C | ||
0.105 g/100mL (0 °C) | |||
Lomni količnik (nD) | 1.2226 (liquid) | ||
Dipolni moment | 0.53 D | ||
Termokemija | |||
Standardna molarna entropija S |
237.7 J·K−1.mol−1 | ||
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298) |
+142.3 kJ·mol−1 | ||
Nevarnosti | |||
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo) |
Oxidant (O) | ||
Sorodne snovi | |||
Sorodne snovi | sulfur dioxide | ||
Sklici infopolja | |||
Sloj ozona je vitalen zaščitni plašč okrog Zemlje, ki nastaja med 10 in 50 km nad njeno površino, največjo gostoto pa doseže pri 25 km višine nad morsko gladino. Tam filtrira in tako ščiti žive organizme pred nevarnimi sončnimi žarki kratkih valovnih dolžin UV-B. V nižjih koncentracijah pa je prisoten čez celotno Zemljino ozračje. Dokaz za veliko ranljivost ozonski plasti je, da bi z dva do štiri milimetre debelo ozonsko plastjo na morski gladini pri temperaturi 0˚C zbrali ves ozon iz ozračja.
V plasti zraka pri tleh je ozon onesnaževalec, ki nastaja ob fotokemičnih reakcijah izpušnih plinov vozil in industrije. Ozon je poleg tega škodljiv zdravju, saj pušča posledice na dihalnem sistemu ljudi in živali.
Uporablja se v številne industrijske in potrošniške namene. Ozon, kot prvoodkriti alotrop kemijskega elementa, je bil poimenovan leta 1840 na predlog Christiana Friedricha Schönbeina, po grškem izrazu dišati (ozein), zaradi svojevrstnega vonja[1][2]. Molekulska formula za ozon, O3, ni bila določena vse do leta 1865, ko jo je zapisal Jacques-Louis Soret[3] in 2 leti pozneje potrdil Schönbein. Njegov specifičen vonj po udaru strele je močan, saj je zaznaven tudi pri razredčenju 1 : 500.000. Vzrok zato je v ionih, ki nastanejo med burnimi kemijskimi spremembami, ne za zaradi ozona samega.[4]
V zraku ga je približno 10−6%. Njegova vsebnost v zraku je med drugim merilo za čistost zraka, ker se porablja za oksidacijo bakterij in prašnih snovi. Uporablja se ga za sterilizacijo zraka in pitne vode ter odstranjevanje zadaha.