Pipin I. Akvitanski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Pipin I. Akvitanski Pépin I d'Aquitaine | |
---|---|
Kralj Akvitanije in vojvoda Maine | |
Kralj Akvitanije | |
Vladanje | 817 - 838 |
Predhodnik | Ludvik Pobožni |
Naslednik | Karel Plešasti |
Vojvoda Maine | |
Vladanje | 831 – 838 |
Predhodnik | Lotar I. |
Naslednik | Karel Plešasti |
Rojstvo | cca. 797[1][2] neznano |
Smrt | 13. december 838[3] Poitiers[3] |
Zakonci |
|
Potomci Podrobnost |
|
Oče | Ludvik Pobožni |
Mati | Ermengarda Hesbajska |
Bil je drugi sin cesarja Ludvika Pobožnega in njegove prve žene Ermangarde Hesbajske. Ko je njegov oče avgusta 817 razdelil svoje cesarstvo med svoje sinove, je Pipin dobil Akvitanijo, ki je bila med vladavino Karla Velikega očetovo podkraljestvo.
Pipin se je leta 830 na pobudo Lotarjevega svetovalca Vala uprl očetovi odločitvi o delitvi cesarstva. Z vojsko Gaskonjcev je ob podpori Nevstrijcev prodrl do Pariza. Oče se je takoj vrnil s pohoda v Bretanijo in se pri Compiègneu srečal s Pipinovo vojsko. Pipin ga je obkolil in ujel in upor se je končal.
Leta 832 se je ponovno uprl. Kmalu zatem se mu pridružil brat Ludvik Nemški. Oče Ludvik Pobožni je bil takrat v Akvitaniji, da bi zadušil Pipinov upor, zaradi Ludvikovega upora na Bavarskem pa se je moral umakniti. Pipin je zavzel Limoges in nekaj cesarskega ozemlja. Naslednje leto se je uporu pridružil še brat Lotar in bratje so s pomočjo reimškega nadškofa Eba leta 833 odstavili svojega očeta. Lotar je po prejemu cesarskega naslova Pipinu odrekel pravico do dedovanja, zato je Pipin po očetovem ponovnem prevzemu oblasti 1. marca 834 prestopil na njegovo stran in dobil svoj prejšnji položaj.
Čez nekaj manj kot štiri leta umrl. Pokopali so ga v cerkvi svete Radegunde v Poitiersu.