Pleistocen
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Razdelitev kvartarja | ||||
---|---|---|---|---|
Sistem/ Period |
Serija/ Epoha |
Faza/ Starost |
Starost (Ma) | |
Kvartar | Holocen | Megalej | 0 | 0.0042 |
Severnogripij | 0.0042 | 0.0082 | ||
Grenlandij | 0.0082 | 0.0117 | ||
Pleistocen | 'Zgornji' | 0.0117 | 0.129 | |
Čibanij ali 'Srednji' | 0.129 | 0.774 | ||
Kalabrij | 0.774 | 1.80 | ||
Gelazij | 1.80 | 2.58 | ||
Neogen | Pliocen | Piacenska | 2.58 | 3.60 |
Subdivision of the Quaternary Period according to the ICS, as of May 2019.[1]
Za Holocen so datumi relativni na leto 2000 (torej se je Grenlandska stopnja pričela 11.700 let pred letom 2000). Začetek Severnogripijske stopnje je nastavljen na 8.236 let pred 2000.[2] Megalejska stopnja se začne 4.250 let pred letom 2000.[1] 'Tarantanij' je opisno neuradno ime, ki je predlagano za stopnjo/starost enako opisne neuradne podserije/podepohe 'Zgornjega Pleistocena'. V Evropi in Severni Ameriki se Holocen deli na Preborealno, Borealno, Atlantsko, Subborealno in Subatlantsko dobo Blytt–Sernanderjeve časovne lestvice. Obstaja več ostalih razdelitev za Zgornji ali Pozni Pleistocen; po navadi se ga razdeli na hladne (glaciali) in tople (interglaciali) periode. Zadnji glacial se konča s hladno Mlajšo Driasno podstopnjo. | ||||
p · p · u · z |
Charles Lyell je uvedel ta izraz leta 1839 za opis plasti na Siciliji, ki so imele vsaj 70 % mehkužcev, favne, ki danes še vedno živijo. To ga loči od starejše pliocenske epohe, za katero je Lyell sprva mislil, da ima najmlajše fosilne kamnine. Ime pleistocen izhaja iz grške πλεῖστος - pleīstos ('najbolj') in καινός - kainós (latinsko: cænus) ('novo')[3]; ta kontrastu z neposredno pred pliocenska od grško: πλείων - pleíōn ('več') in kainós; in takoj holocenska ("povsem novo" ali "popolnoma novo", iz grške: ὅλος - holos ('cela') in kainós) doba, ki se razteza vse do današnjih dni.
Pleistocen je prva doba kvartarja ali šeste epohe kenozojske ere.[4] Konec pleistocena se ujema s koncem zadnjega ledeniškega obdobja. Prav tako ustreza koncu paleolitske starosti, uporabljene v arheologiji. V ICS časovnem okviru, je pleistocen razdeljen na štiri faze ali starosti, v Gelazij, Kalabrij, Jonij (srednji pleistocen) in Tarantij (pozni pleistocen). Vse te faze so bile opredeljene v južni Evropi. Poleg tega mednarodnega pregrajevanja, se pogosto uporabljajo različne regionalne razdelitve.
Pred spremembo, končno potrjeno v letu 2009 pri Mednarodni zvezi za geološke znanosti, je časovna meja med pleistocenom in predhodnim pliocenom šteta na 1.806.000 let pred sedanjostjo, v nasprotju s trenutno sprejetimi 2.588.000 let pred sedanjostjo.