Površinska težnost
From Wikipedia, the free encyclopedia
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini. Površinsko težnost se lahko predstavlja kot pospešek, ki ga povzroča težnost na površini telesa na drugo telo, ki ima zanemarljivo majhno maso in tako ne vpliva na večje telo. To je pravzaprav tudi jakost gravitacijskega polja na površini telesa.
Običajno se površinska težnost podaja za kraje na ekvatorju nebesnega telesa. Za hitro se vrteča nebesna telesa je treba za ekvatorialno površinsko težnost upoštevati še centripetalno silo, ki zmanjšuje težni pospešek.