Prva čečenska vojna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Prva čečenska vojna je bila oborožen spopad med Rusko federacijo in samooklicano Čečensko republiko. Vojna se je začela decembra 1994 z napadom ruske vojske na Čečenijo. Vzroki zanjo so bile številne politične, kulturne in zgodovinske zamere ter svobodni duh, ki je po razpadu Sovjetske zveze zajel celotno regijo in državo. Sprva je bilo videti, da bo mogočna ruska vojska brez težav porazila majhne in slabo oborožene čečenske paravojaške enote, krvava bitka za Grozni pa je pokazala nasprotno. Ruske izgube v ljudeh in materialu so naraščale iz dneva dan. V čečenskih mestih pa so izginjale celotne brigade. Po februarju 1995 so se boji iz mest preselili v težko dostopne hribe. Majhne vendar dobro oborožene čečenske skupine so z gverilskimi napadi dobesedno ohromile rusko vojsko, ki ji ni pomagala ne premoč v oklepni mehanizaciji, ne v zraku. Junija istega leta je bilo zaradi krize s talci doseženo začasno premirje, to je čečenskim skupinam dalo čas, da so se reorganizirale in boje preselile v dolino za sovražnikovo črto. To je rusko vojsko in javno mnenje, zaradi naraščajočih izgub, tako demoraliziralo, da so od predsednika Rusije Borisa Jelcina zahtevali takojšnje končanje vojne. Boji so se končali avgusta 1996 s podpisom premirja in popolno čečensko zmago.
Prva čečenska vojna | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Sestreljen ruski helikopter | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Rusija Čečenske sile zveste rusiji |
Čečenija Muslimanski prostovoljci in najemniki | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Boris Jelcin Pavel Grachev Anatoly Kulikov Konstantin Pulikovsky Anatoliy Romanov Anatoly Shkirko Vyacheslav Tikhomirov Gennady Troshev |
Dzhokhar Dudayev Aslan Maskhadov Ibn Al-Khattab Shamil Basayev | ||||||
Moč | |||||||
38.000 (december 1994) 70.500 (februar 1995) | okoli 15.000 vojakov in 15.000 drugih oboroženih skupin[1] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
Vojaške: 5.732 mrtvih in pogrešanih (uradni podatek) Civilisti: 35.000 mrtvih civilistov ruske narodnosti, 161 mrtvih zunaj Čečenije[2] |
Vojaške: 17.391 mrtvih in pogrešanih (uradne ruske ocene iz leta 2001) Civilne: 50.000–100.000 mrtvih[3] |