Reserpin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Reserpín, tudi rezerpín, je glavni alkaloid iz korenin drevesa Rauwolfia serpentina z antihipertenzijskim in nevroleptiku podobnim učinkom.[1] Uporabljal se je za zdravljenje povišanega krvnega tlaka ter lajšanje psihotičnih simptomov, vendar pa se danes zaradi razvoja novejših učinkovin za te indikacije ter pojavljanja številnih neželenih učinkov uporablja le redko.[2] Na tržišču v Sloveniji ni zdravila s to učinkovino.[3]
Klinični podatki | |
---|---|
AHFS/Drugs.com | Consumer Drug Information |
MedlinePlus | a601107 |
Licenčni podatki |
|
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno |
Oznaka ATC |
|
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 50 % |
Presnova | črevesje/jetra |
Razpolovni čas | 1. faza = 4,5 h, 2. faza = 271 h, povprečje = 33 h |
Izločanje | 62 % z blatom, 8 % s sečem |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.044 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C33H40N2O9 |
Mol. masa | 608,68 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Antihipertenzivni učinek je posledica znižanja koncentracije kateholaminov in drugih monoaminskih živčnih prenašalcev v živčnih končičih obkrajnega simpatičnega živčevja. Ti živčni prenašalci so udeleženi v nadzor srčnega ritma, moči srčne kontrakcije ter upora perifernih žil.[4] Izčrpanje zalog monoaminskih živčnih prenašalcev v živčnih sinapsah naj bi bilo tudi razlog za pojav depresije pri številnih bolnikih, vendar je ta teorija sporna. Nekateri znanstveniki menijo, da ni dokazov za pojav depresije pri uporabi reserpina, drugi pa celo navajajo antidepresivni in pomirjevalni učinek pripravkov iz korenin drevesa Rauwolfia serpentina.[5] Reserpin je bil tudi prva učinkovina, ki je v kliničnih študijah dokazala antidepresivno delovanje.[6]