nemška pesnica From Wikipedia, the free encyclopedia
Sarah Kirsch, nemška pesnica, * 16. april 1935, Limlingerode, Turingija, Nemčija, † 5. maj 2013.
Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. (januarja 2013) |
Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
Sarah Kirsch | |
---|---|
Rojstvo | Ingrid Bernstein 16. april 1935[1][2][…] Limlingerode[d][1] |
Smrt | 5. maj 2013[1][2][…] (78 let) Heide[d][1] |
Druga imena | Ingrid Hella Irmelinde Kirsch roj. Bernstein |
Državljanstvo | Nemčija Nemška demokratična republika |
Poklic | pesnica, pisateljica, otroška pisateljica, prevajalka |
Podpis |
Sarah Kirsch je svoje otroštvo in mladost v letih 1937/38 preživela v Halberstadtu v Nemčiji. Njen oče je delal kot tehnik pri telekomunikacijski centrali. Njen močan interes za naravo se je med drugim kazal tudi v tem, ko se je po opravljeni maturi vpisala na gozdarsko šolo, a je to kmalu opustila. Med letoma 1954 do 1958 je študirala biologijo v Halleju (Saale) v Nemčiji, in pridobila naziv diplomirana biologinja. Leta 1958 je spoznala lirika Rainerja Kirscha, s katerim je bila med letoma 1960 in 1968 tudi poročena.
Od leta 1960 naprej je v antologijah in časopisih objavljala lirske tekste pod psevdonimom Sarah, ki si ga je izbrala zaradi protesta proti holokavstu v Tretjem rajhu. Med letoma 1963 do 1965 je skupaj s svojim možem študirala na Inštitutu za literaturo Johannes R Becher v Leipzigu.
Od leta 1965 sta skupaj z možem v Halleju (Saale) živela kot svobodna pisatelja, hkrati pa je bila Sarah Kirsch članica Združenja pisateljev Nemčije. Leta 1965 je skupaj z možem objavila pesniško zbirko »Pogovor z dinozavrom« (»Gespräch mit dem Saurier«), za katero jima je Svobodna mladina Nemčije (FDJ) podelila umetniško nagrado »Erich-Weinert-Medaille«. Dve leti kasneje, leta 1967, je objavila svojo prvo samostojno pesniško zbirko z naslovom »Bivanje na deželi« (»Landaufenthalt«).
Leta 1968 se je po ločitvi preselila v Vzhodni Berlin, kjer je leta 1969 rodila sina Moritza (njegov oče je Karl Mickel). Tam je bila aktivna kot novinarka, sodelavka na radiu in prevajalka. Leta 1973 je objavila pesniško zbirko »Čarobne besede« (»Zaubersprüche«), kot tudi zbirko proze »Panterica« (»Die Pantherfrau«) in »Ogromni, kot gora visoki morski valovi« (»Die ungeheuren bergehohen Wellen auf See«). V istem letu je postala članica upravnega odbora Združenja pisateljev Nemčije.
Leto kasneje je v Vzhodni Nemčiji izšla zbirka izbranih pesmi »Nenavadno poletje« (»Es war dieser merkwürdige Sommer«). Bila je prva, ki je protestirala proti odvzemu državljanstva Wolfu Biermannu, zaradi tega pa so jo leta 1976 izključili iz Enotne socialistične stranke Nemčije in iz nemške zveze pisateljev. V istem letu se je s sinom preselila v zahodni Berlin.
Leta 1978 je bila članica internacionalne združbe pisateljev Zvezne Republike Nemčije in štipendistka Ville Massimo v Rimu. Skupaj z Günterjem Grassom, Thomasom Braschom in Petrom Schneiderjem je leta 1980 kanclerju Helmutu Schmidtu napisala javno pismo, v katerem je pozvala h kritični usmerjenosti ameriške zunanje politike. Leta 1992 je Akademiji umetnosti v Berlinu poslala pritožbo in sicer z razlogom, ker so nekdanjim sodelavcem v državni varnosti nudili zavetje. V letu 1996 je na Univerzi Kassel prevzela profesuro in bila gostujoča docentka na Univerzi Johanna Wolfganga Goetheja v Frankfurtu. Po selitvi iz zahodnega Berlina je od leta 1981 pa do meseca maja leta 1983 sprva živela skupaj s sinom Moritzom v Bothelu v Nemčiji. Tam je leta 1984 izdala pesniško zbirko »Mačje življenje« (»Katzenleben«).
Od leta 1983 naprej je živela v Tielenhemmu v Nemčiji. Leta 2006 ji je predsednik deželne vlade Schleswig-Holstein podelil častni naslov profesorice. Vse od leta 1992 je bila Sarah Kirsch članica Svobodne akademije umetnosti v Hamburgu.
Limlingerode, danes del Hohensteina v Nemčiji, je njen domači kraj, kjer je bilo ustanovljeno društvo »Pesniška mesta Sarah Kirsch« (»Dichterstätte Sarah Kirsch e.V.«). Društvo, ki je bilo prej župnišče, je od leta 2000 naprej velja za njeno rojstno hišo. S pomočjo finančnih sredstev dežele Thüringen, nemškega sklada za spomeniško varstvo Bonn in društva za zaščito spomeniških varstev so to stavbo obnovili in jo poimenovali »Pesniška mesta« (»Dichterstätte«). Sarah Kirsch je bila od leta 1997 naprej večkrat prisotna na tamkajšnjih literarnih večerih.
Christa Wolf v »Igri poletja« (»Sommerstück«) pripoveduje, kako je Sarah Kirsch v kroniki »Kosmatinka« (»Allerlei-Rauh«) v sedemdesetih letih skupaj s prijatelji med poletnim dopustom v Mecklenburgu prenavljala kmečke hiše. Kljub izmišljenim likom v »Igri poletja« (»Sommerstück«) je npr. Bella, kot pravi Christa Wolf, dobro prepoznana kot Sarah Kirsch (v literarni priredbi gre takole): S svojim majhnim sinom Jonasom Bela živi pri prijateljici in goji sovraštvo do nezvestega zaročenca, ki jo odvrača od pisanja in ji že tedne ni pisal iz Francije, medtem ko so se njena pisma, naslovljena nanj, raztrgana izgubila v vetru. V nekem pogovoru izraža svoje slutnje o odhodu (nekega dne bom pohitela tja). V tem kontekstu je občutno, za razliko od opazovanja in samoopazovanja v 1. osebi pripovedovalca, čas preloma in samonapovedovanja, pri napetosti dopustniške atmosfere: leta 1976 sta bili obe pisateljici izključeni iz društva, zaradi javnega pisma, katerega je Sarah poslala glede odvzema državljanstva Wolfa Biermannsa. Wolf Biermanns je na to pismo odreagiral drugače kot Sarah Kirsch in to samokritično reflektiral v »Igri poletja« (»Sommerstück«): „Nekaj se bo spremenilo, danes vsi pravimo, vedeli smo, da tako ne more ostati. [...] Krik, kateri je obtičal v grlu, ni izumrl. Nismo odšli iz svoje kože. »Igri poletja« (»Sommerstück«) se prične z dvema njenima citatoma: Kot prvi stavek služi napis pesmi »Nenavadno poletje« (»Es war dieser merkwürdige Sommer«). Druga pesem, katere motiv je v poteku dogajanja, kjer ptica ujeda krožno leti čez skupino prijateljev, je naravnana k pripovedi. Kot ptica ujeda po sladkem nebu jaz nikoli ne krožim nad ljudmi in drevesi [...] in nato poletim skozi poletje.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.