Seldžuško cesarstvo
perzijski sunitski imperij (1037–1194) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Seldžuško cesarstvo (perzijsko آل سلجوق, latinizirano: Āl-e Saljuq, dob. 'hiša Saljuq') ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov. [9] V največjem obsegu je cesarstvo nadziralo obsežno območje, ki se je razprostiralo od zahodne Anatolije in Levanta do Hindukuša na vzhodu ter od Srednje Azije do Perzijskega zaliva na jugu.
Seldžuško cesarstvo آلِ سلجوق Āl-e Saljuq | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1037–1194 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Glavno mesto | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uradni jeziki | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Religija | sunizem (Hanafi) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vlada | de facto: Neodvisni sulnat se jure: pod kalifatom[5] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• kalif | Al-Qa'im (1031–1075) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Sultan (prvi) | Togrul I. (1037–1063) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Sultan (zadnji) | Togrul III.(1174–1194)[6] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1080 est.[7][8] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• ustanovitev | 1037 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• ukinitev | 1194 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
+ | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Seldžuško cesarstvo sta ustanovila Togrul beg (990–1063) in njegov brat Čagri beg (989–1060) leta 1037. Seldžuki so iz domovine blizu Aralskega jezera napredovali najprej v Horasan in nato v celinsko Perzijo, preden so na koncu osvojili Bagdad in vzhodno Anatolijo. Tu so Seldžuki leta 1071 dobili bitko pri Manzikertu in osvojili večino Anatolije od Bizantinskega cesarstva, kar je postalo eden od razlogov za prvi križarski pohod (1095–1099). Od c. 1150–1250 se je Seldžuško cesarstvo zmanjšalo, Mongoli so ga napadli okoli leta 1260. Mongoli so Anatolijo razdelili na emirate. Sčasoma bi eden od teh, Osmanski, osvojil še ostale.
Seldžuk je dal ime tako cesarstvu kot rodbini. Združili so zdrobljeno politično pokrajino vzhodnega islamskega sveta in so igrali ključno vlogo v prvem in drugem križarskem pohodu. Zelo perzijski [10] v kulturi in jeziku, so tudi Seldžuki igrali pomembno vlogo pri razvoju turško-perzijske tradicije [11], in so perzijsko kulturo izvažali v Anatolijo. Naselitev turških plemen v severozahodnih obrobnih delih cesarstva je zaradi strateškega vojaškega namena preprečevanja vpadov iz sosednjih držav privedla do postopne turkizacije teh območij.