Sibirsko federalno okrožje

Sibirsko federalno okrožje (rusko Сиби́рский федера́льный о́круг, latinizirano: Sibirskij federal'nyj okrug) je eno od osmih federalnih okrožij Rusije. Po popisu iz leta 2010^[2] je na območju 4.361.800 kvadratnih kilometrov živelo 17.178.298 prebivalcev. Federalno okrožje bi bila 7. največja država na svetu. Celotno federalno okrožje leži znotraj Severne Azije.

Krasnojarski okraj

Sibirsko federalno okrožje Сибирский федеральный округ
Federalno okrožje Rusije
Lega Sibirskega federalnega okrožja
55°N 83°E
Država	Rusija
Ustanovitev	18. maj 2000
Upravno središče	Novosibirsk
Upravljanje
• Predsedniški odposlanec	Anatolij Serišev
Površina [1]
• Skupaj	4.361.800 km2
Rang	2.
Prebivalstvo  (2010)
• Skupaj	17.178.298[2]
• Rang	3.
• Gostota	3,8 preb./km2
Časovni pasovi
Omska oblast	UTC+06:00 (omski čas)
večina okrožja	UTC+07:00 (krasnojarski čas)
Irkutska oblast	UTC+08:00 (irkutski čas)
Federalni subjekti	10
Ekonomske regije	2
HDI (2019)	0,796[3] visok · 7.
Spletna stran	www.sfo.gov.ru

Okrožje je bilo ustanovljeno s predsedniškim odlokom 13. maja 2000 in pokriva približno 30 % celotne površine Rusije.^[4] Novembra 2018 sta bila Republika Burjatija in Zabajkalski okraj izločena iz Sibirskega federalnega okrožja in dodana Daljnovzhodnemu federalnemu okrožju v skladu z odlokom, ki ga je izdal ruski predsednik Vladimir Putin.^[5]

Geografsko "središče Azije", Republika Tuva

Demografija

Federalni subjekti

Okrožje obsega zahodnosibirsko (del) in vzhodnosibirsko gospodarsko regijo ter deset federalnih subjektov:

#	Zastava	Grb	Federalni subjekt	Površina km2[1]	Št. prebivalcev (2010)	Glavno mesto Upravni center	Zemljevid
1			Republika Altaj	92.900	206.168	Gorno-Altajsk
2			Altajski okraj	168.000	2.419.755	Barnaul
3			Irkutska oblast	774.800	2.248.750	Irkutsk
4			Kemerovska oblast	95.700	2.763.135	Kemerovo
5			Krasnojarski okraj	2.366.800	2.828.187	Krasnojarsk
6			Novosibirska oblast	177.800	2.665.911	Novosibirsk
7			Omska oblast	141.100	1.977.665	Omsk
8			Tomska oblast	314.400	1.047.394	Tomsk
9			Republika Tuva	168.600	307.930	Kizil
10			Republika Hakasija	61.600	532.403	Abakan

Religija in etnična pripadnost

Religija v Sibirskem zveznem okrožju od leta 2012 (Sreda Arena Atlas)[6][7]
Ruska pravoslavna Cerkev			28.9%
Druge Vzhodne pravoslavne cerkve			1.9%
Drugo krščanstvo			5.2%
Islam v Rusiji			1.4%
Budizem v Rusiji			1.2%
Domače vere			1.6%
Duhovno ne pa versko			33.2%
Ateizem in neverni			18.7%
Drugo in neprijavljeno			7.9%

Po raziskavi iz leta 2012 28,9 % prebivalstva sedanjih federalnih subjektov Sibirskega federalnega okrožja (razen Burjatije in Zabajkalskega okraja) pripada Ruski pravoslavni cerkvi, 5,2 % je nepovezanih generičnih kristjanov, 1,9 % je pravoslavnih vernikov, ki ne pripadajo nobeni cerkvi ali se drži drugih (neruskih) pravoslavnih cerkva, 1,4 % je privržencev islama, 1,2 % je privržencev budizma in 1,6 % se drži neke domače vere, kot so rodnoveri, tengrizem ali tuvanski šamanizem. Poleg tega se 33,2 % prebivalcev izjavlja za »duhovne, a ne religiozne«, 18,7 % je ateistov, 7,9 % pa sledi drugim religijam ali pa na vprašanje ni odgovorilo.

Etnična karta Sibirskega federalnega okrožja po mestnih in podeželskih naseljih, popis 2010

Etnična sestava po popisu 2010:

Skupaj – 19.256.426

• Rusi – 16.542.506 (85,91 %)
• Burjati – 442.794 (2,30 %)
• Tuvanci – 259.971 (1,35 %)
• Ukrajinci – 227.353 (1,18 %)
• Tatari – 204.321 (1,06 %)
• Nemci – 198.109 (1,03 %)
• Kazahstanci – 117.507 (0,61 %)
• Altajci – 72.841 (0,38 %)
• Hakasi — 70.859 (0,37 %)
• Armenci – 63.091 (0,33 %)
• Azerbajdžanci – 54.762 (0,28 %)
• Belorusi – 47 829 (0,25 %)
• Uzbekistanci – 41.799 (0,22 %)
• Čuvaši – 40.527 (0,21 %)
• Tadžiki – 32.419 (0,17 %)
• Kirgizi – 30.871 (0,16 %)
• Mordvini – 19.238 (0,10 %)
• Romi – 15.162 (0,08 %)
• Baškirji – 12 929 (0,07 %)
• Šorci – 12 397 (0,06 %)
• Korejci – 11.193 (0,06 %)
• Moldavci – 11 155 (0,06 %)
• Evenki – 10.243 (0,05 %)
• Judje – 9.642 (0,05 %)
• Mari – 9.116 (0,05 %)
• Kitajci — 9.075 (0,05 %)
• Udmurti – 8.822 (0,05 %)
• Poljaki – 8.435 (0,04 %)
• Gruzijci – 7.884 (0,04 %)
• Estonci – 7.112 (0,04 %)
• Dolgani – 5.854 (0,03 %)
• Osebe, ki niso navedle državljanstva – 561.206 (2,91 %)

Sklici

1. »1.1. ОСНОВНЫЕ СОЦИАЛЬНО-ЭКОНОМИЧЕСКИЕ ПОКАЗАТЕЛИ в 2014 г.« [MAIN SOCIOECONOMIC INDICATORS 2014]. Regions of Russia. Socioeconomic indicators - 2015 (v ruščini). Russian Federal State Statistics Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. julija 2016.
2. Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
3. »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 20. julija 2021.
4. »Siberia Federal District, Russia (Siberian)«. RussiaTrek.org. Pridobljeno 15. julija 2012.
5. »Официальный интернет-портал правовой информации«. publication.pravo.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2022. Pridobljeno 4. novembra 2018.
6. "Arena: Atlas of Religions and Nationalities in Russia" Arhivirano 2017-12-06 na Wayback Machine.. Sreda, 2012.
7. 2012 Arena Atlas Religion Maps. "Ogonek", № 34 (5243), August 27, 2012. Retrieved April 21, 2017. Archived.

Zunanje povezave

• Slike