Razpredelnica skladnih števil —: neskladno število C: skladno število, deljivo brez kvadrata S: skladno število s kvadratnim faktorjem
1
2
3
4
5
6
7
8
—
—
—
—
C
C
C
—
9
10
11
12
13
14
15
16
—
—
—
—
C
C
C
—
17
18
19
20
21
22
23
24
—
—
—
S
C
C
C
S
25
26
27
28
29
30
31
32
—
—
—
S
C
C
C
—
33
34
35
36
37
38
39
40
—
C
—
—
C
C
C
—
41
42
43
44
45
46
47
48
C
—
—
—
S
C
C
—
49
50
51
52
53
54
55
56
—
—
—
S
C
S
C
S
57
58
59
60
61
62
63
64
—
—
—
S
C
C
S
—
65
66
67
68
69
70
71
72
C
—
—
—
C
C
C
—
73
74
75
76
77
78
79
80
—
—
—
—
C
C
C
S
81
82
83
84
85
86
87
88
—
—
—
S
C
C
C
S
89
90
91
92
93
94
95
96
—
—
—
S
C
C
C
S
97
98
99
100
101
102
103
104
—
—
—
—
C
C
C
—
105
106
107
108
109
110
111
112
—
—
—
—
C
C
C
S
113
114
115
116
117
118
119
120
—
—
—
S
S
C
C
S
Zapri
Razpredelnica skladnih števil
Število 5 je na primer skladno, ker je enako ploščini pravokotnega trikotnika z dolžinami stranic 20/3, 3/2 in 41/6. Podobno je število 6 skladno, ker je enako ploščini pravokotnega trikotnika z dolžinami stranic 3, 4 in 5. Števila 1, 2, 3 in 4 niso skladna števila.
Če je skladno število, je skladno število tudi za poljubno naravno število – kadar se vsaka stranica trikotnika pomnoži s in obratno. To vodi do opažanja, da je skladnost neničelnega racionalnega števila odvisna le od njegovega ostanka v grupi:
Vsak razred ostankov v tej grupi vsebuje točno eno celo število, deljivo brez kvadrata, zato se pri obravnavi skladnih števil običajno upoštevajo le pozitivna cela števila, deljiva brez kvadrata.
Vprašanje določevanja ali je dano racionalno število skladno število se imenuje problem skladnega števila. Problem še ni rešen. Tunnellov izrek iz leta 1983 zagotavlja kriterij, ki se ga da enostavno testirati, za določevanje ali je dano število skladno, vendar se njegov rezultat opira na še vedno nedokazano Birch-Swinnerton-Dyerjevo domnevo.
Problem skladnega števila je prvi navedel Al Karadži v delu Knjiga o algebri in almukabali (Al Fahri fi'l-džabr va'l-mukabala), napisanem okoli leta 1010. Njegova različica problema ne obravnava pravokotnih trikotnikov ampak je definirana s pomočjo kvadratnih števil ali kvadratov racionalnih števil.[3] Za katera cela števila obstaja takšen kvadrat , da sta kvadrata tudi in ? Na Al Karadžijevo delo so vplivali prevodi Diofantovih del, ki so obravnavali podobne probleme.
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, imenovan po Pierreu de Fermatu, iz leta 1659 pravi, da nobeno kvadratno število ne more biti skladno. Izrek v obliki, da je vsak kongruum (razlika med zaporednimi elementi v aritmetičnem zaporedju treh kvadratov) nekvadrat, je bil znan (brez dokaza) že Leonardu Fibonacciju leta 1225.[4] Vsak kongruum je skladno število in vsako skladno število je produkt kongruuma in kvadrata racionalnega števila.[5] Določevanje ali je dano število kongruum je veliko lažje od določevanja ali je skladno, ker obstaja parametrizirana formula za kongrue, kjer je treba testirati le končno mnogo parametrov.[6]
Če so dane rešitve , se lahko določijo takšni , da velja:
in
iz:
, ,
Vprašanje ali je dano število skladno se izkaže za enakovredno pogoju, da ima določena eliptična krivulja pozitivni rang.[2] Drug pristop zamisli je prikazan spodaj (in se lahko najde v uvodu Tunnellovega članka).
Naj so , in števila (ne nujno pozitivna ali racionalna), za katera veljata naslednji dve enačbi:
Naj je:
in:
Račun pokaže, da velja:
in ni enak 0 (če je , je , in zato , vendar je izraz neničelen, kar je protislovje).
In obratno, če sta in števili, za kateri velja zgornja enačba, in ni enak 0, naj je , in . Račun pokaže, da za ta tri števila veljata zgornji enačbi za , in .
Ti dve zvezi med in sta med seboj inverzni, tako da med poljubno rešitvijo teh dveh enačb obstaja enolična zveza v , in , ter poljubno rešitvijo enačbe v in pri neničelnem . V formulah obeh zvez za racionalni se še posebej vidi, da so , in racionalni, če sta racionalna odgovarjajoča in , in obratno. (Velja tudi, da so , in vsi pozitivni, če in samo če sta pozitivna oba in . Iz enačbe se vidi, da, če sta in pozitivna, mora biti pozitiven člen , da je zgornja formula za pozitivna.)
Tako je pozitivno racionalno število skladno, če in samo če ima enačba racionalno točko z neničelnim . Lahko se pokaže (kot uporaba Dirichletovega izreka o praštevilih v aritmetičnem zaporedju), da so edine torzijske točke na tej eliptični krivulji tiste z enakim 0, tako da je obstoj racionalne točke z neničelnim enakovreden izjavi, da ima eliptična krivulja pozitiven rang.
Drug pristop je s celoštevilsko vrednostjo , označeno kot , in z rešitvijo enačbe:
kjer je:
Sledi seznam racionalnih rešitev enačb in s skladnim številom in najmanjšim števcem za . (Tu velja , saj ne more biti enak . Če bi bilo tako, bi bilo , pa ni racionalno število, zato in ne moreta oba biti racionalni števili).[navedi vir]
5
6
3
4
5
7
13
14
15
4
20
3
21
12
22
23
24
6
8
10
28
29
30
5
12
13
31
34
24
37
38
39
41
45
20
46
47
52
53
54
9
12
15
55
56
21
60
8
15
17
61
...
...
...
...
101
...
...
...
...
157
Za klasifikacijo skladnih števil se je naredilo veliko dela.
Znano je na primer,[7] da za praštevilo velja naslednje:
če je , potem ni skladno število, pa je.
če je , potem je skladno število.
če je , potem sta in skladni števili.
Znano je tudi,[8] da v vsakem kongruenčnem razredu za dani obstaja neskončno mnogo skladnih števil, deljivih brez kvadrata, s prafaktorji.
Alter, Ronald (1980), »The Congruent Number Problem«, American Mathematical Monthly, Mathematical Association of America, 87 (1): 43–45, doi:10.2307/2320381, JSTOR2320381
Dickson, Leonard Eugene (2005), »Poglavje XVI«, History of the Theory of Numbers, Dover Books on Mathematics, zv.Volume II: Diophantine Analysis, Dover Publications, ISBN978-0-486-44233-4{{citation}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč) - podrobneje o zgodovini problema.